redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starši – porodniški dopust
Tožena stranka je tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pred iztekom enomesečnega roka od izrabe porodniškega dopusta, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
Odprtje vodovodnega ventila predstavlja dejanje, ki ga lahko opravi nekdo drug in ne gre za nadomestno dejanje, četudi se nahaja v prostoru, ki je pod ključem dolžnika.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – dejansko vprašanje – pasivna legitimacija – protispisnost
Toženka svojo pasivno legitimacijo v tej pravdi zanika s sklicevanjem na nepravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju pravnega razmerja med pravdnima strankama. Trdi namreč, da ni naročila storitve pri tožniku, temveč je to storil njen zastopnik kot fizična oseba v svojem imenu in za svoj račun. Navedeno je dejansko vprašanje obstoja soglasja o pravnem poslu med pravdnima strankama, zato izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje glede takšnega dejstva v pritožbenem postopku ni dopustno.
Protispisnost je podana zgolj, če obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino teh listin. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. Ugotovitev sodišča, da je del pogodbe v nasprotju s strankinimi trditvami, pa ne pomeni takšnega napačnega prenosa vsebine listine v razloge.
Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo (tožena stranka ni dokazala, da je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi), zato je tožničin reparacijski in reintegracijski zahtevek utemeljen.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Upad naročil za delo tožnika (na delovnem mestu ličar), s tem pa tudi odpovedni razlog, je nastal že pred dvema letoma. Odpoved je bila tožniku podana po poteku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, kar je po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2, 247/6, 254, 254/3.
pravdni stroški – stroški izvedenca – krivdno povzročeni stroški – zahteva za izločitev izvedenca – dvom o nepristranskosti – pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca – nov izvedenec
Znanstvo z izvedenko je bilo tožencu brez dvoma prezentno že takoj, ko je bila konkretna izvedenka imenovana. Če je menil, da njuno znanstvo ni razlog, zaradi katerega bi dvomil v njeno nepristranskost, te ocene ne more spremeniti po tem, ko je izvedenka podala (zanj neugodno) mnenje oziroma tega ne more uspešno prikazati v smislu, da je šele naknadno izvedel za razloge za njeno pristranskost (izločitev). Takšna argumentacija bi pomenila zlorabo instituta izločitve izvedenca.
dokazna ocena – preizkus pravilnosti dokazne ocene – verodostojnost prič – vezanost sodišče na sodbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na sodbo sodnika za prekrške.
Sodišče je tisto, ki v okviru oblikovanja dokazne ocene presoja verodostojnost in resnicoljubnost zaslišanih, pravilnosti ravnanja sodišča pa ni mogoče preverjati z uporabo dokaznih sredstev – izvedencem, temveč je to v domeni pritožbenega sodišča.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba nepremičnine – solastnina – uporaba solastne stvari – razlog izselitve – izselitev iz skupnega stanovanja – skupno premoženje bivših zakoncev
Izselitev tožnice ni bila prostovoljna temveč pogojena s toženčevim nasiljem, ki je povzročilo nevzdržnost solastninske skupnosti, zaradi katere tožnica kot solastnica ni mogla nemoteno souporabljati nepremičnine in se je bila iz tega razloga primorana izseliti, vanjo pa se iz istega razloga tudi ni mogla vrniti, nato pa ji je ponovno vselitev v solastno hišo preprečevalo tudi dejstvo, da se je po njenem odhodu iz hiše v prvo nadstropje vselila drugo tožena stranka.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079006
ZPP člen 243, 355.
zavarovalna pogodba – dokazovanje z izvedencem – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga – dvig talne vode
Sodišče nima dovolj strokovnega znanja, da sklepa, da ni prišlo do dviga talne vode zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovane stvari, ker je do udora vode prišlo od spodaj in od strani. O teh vprašanjih bi moral povedati izvedenec.
posojilna pogodba – zastaranje terjatev – rok izpolnitve – zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - nedovoljena pritožbena novota
Glede obveznosti, kjer rok izpolnitve ni določen, lahko upnik takoj zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, razen če namen posla, narava obveznosti ali druge okoliščine ne zahtevajo nekega roka izpolnitve.
sprememba upnika – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve – obvestitev upravitelja – prijava terjatve v elektronski obliki
Iz k pritožbi priloženih listin ne izhaja, da je ali pritožnik kot novi upnik ali prejšnji upnik, ki naj bi pravočasno prijavljeno terjatev nanj prenesel, o prenosu obvestil upravitelja in mu ta prenos dokazal v smislu jasne določbe 3. odstavka 57. člena ZFPPIPP. Zato pritožbeno sodišče na podlagi trditev pritožnika ugotavlja, da iz teh ne izhaja, da je pritožnik ob vložitvi pritožbe že pridobil procesno legitimacijo upnika v predmetnem stečajnem postopku.
Tudi če bi se izkazalo, da je bil upravitelj ustrezno obveščen o prenosu terjatve in da je pridobitelj dokazal prevzem terjatve, pritožba ne bi bila obravnavana kot dopustna, ker jo je odvetnik nepravilno vložil na sodišče.
Posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje je šteti kot nujen posel rednega upravljanja.
Izvedba del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist elektro podjetja je posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da soglasja solastnika v nepravdnem postopku ni mogoče nadomestiti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv sodišča na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – pritožbena novota
Ker predlagatelj kljub pozivu sodišča, da naj izjavi oziroma obrazcu predloži tudi predpisane priloge, tega ni storil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – kasneje odpadla podlaga pogodbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Dejstvo sklenjene zakonske zveze je bilo odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe. Ker je bila zakonska zveza med toženko in sedanjim tožnikom kasneje razvezana, je tudi po stališču pritožbenega sodišča odpadla podlaga sklenjene darilne pogodbe, zato je posel prenehal veljati.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – določitev vrtca – postavitev izvedenca
Za organiziranje dnevnega življenja otroka, ki je bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, je bistveno bolj pomembno, da obiskuje vrtec v kraju, v katerem bo v bodoče prebival, kot pa želja očeta, da še naprej obiskuje dosedanji vrtec.
kaznovanje stranke – pobuda nasprotne stranke za kaznovanje – zloraba procesnih pravic
Kaznovanje strank zaradi zlorabe pravic je pridržano sodišču. Izvede ga po uradni dolžnosti in ne na predlog stranke. Njen morebitni predlog, podan v okviru postopka, lahko upošteva le kot pobudo, na katero ni vezano.
Stranka zlorablja procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da sama od tega nima nobene koristi.
Tožnik je za škodo, kot za njenega povzročitelja izvedel z dnem vročitve zadevne odločbe ministrstva.
Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi postopki pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavodom RS za zaposlovanje, niso dejanja upnika, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala odškodninska terjatev, ki je predmet tega postopka in zato do pretrganja zastaranja ni prišlo.
Tožnik je glede glede pravnorelevantnih dejstev predlagal dokaze, ki jih sodišče ni izvedlo bodisi jih v dokazni oceni ni ocenilo. Na ta način je tožniku onemogočilo dokazovanje svojih navedb in s tem kršilo načelo kontradiktornosti v postopku.