poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Upad naročil za delo tožnika (na delovnem mestu ličar), s tem pa tudi odpovedni razlog, je nastal že pred dvema letoma. Odpoved je bila tožniku podana po poteku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, kar je po poteku roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starši – porodniški dopust
Tožena stranka je tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pred iztekom enomesečnega roka od izrabe porodniškega dopusta, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – dejansko vprašanje – pasivna legitimacija – protispisnost
Toženka svojo pasivno legitimacijo v tej pravdi zanika s sklicevanjem na nepravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju pravnega razmerja med pravdnima strankama. Trdi namreč, da ni naročila storitve pri tožniku, temveč je to storil njen zastopnik kot fizična oseba v svojem imenu in za svoj račun. Navedeno je dejansko vprašanje obstoja soglasja o pravnem poslu med pravdnima strankama, zato izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje glede takšnega dejstva v pritožbenem postopku ni dopustno.
Protispisnost je podana zgolj, če obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino teh listin. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. Ugotovitev sodišča, da je del pogodbe v nasprotju s strankinimi trditvami, pa ne pomeni takšnega napačnega prenosa vsebine listine v razloge.
obveznost plačila – plača – pisni obračun plače – kraj in način izplačila plače – regres za letni dopust – pobot izplačila plače
Ker tožnik sporazuma o pobotu terjatev ni podpisal, tožena stranka ni imela nobene pravne, niti zakonske podlage, da bi stroške nastanitve, ki jih je sicer plačala za tožnika v času bivanja v samskem domu, lahko pobotala s tožnikovo terjatvijo iz naslova regresa. Po določbi prvega odstavka 131. člena ZDR je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Tožena stranka tožniku vtoževanih regresov ni izplačala, zato je zahtevek tožnika iz naslova regresov utemeljen. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, tožnik pa ni podal nobenega pisnega soglasja, da bi toženec lahko karkoli pobotal. Tožena stranka lahko zoper tožnika svojo terjatev uveljavlja s civilno tožbo.
Ker mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki (prvi odstavek 86. člena ZDR), je tožena stranka s tem, ko je tožečo stranko ustno odslovila in odjavila iz zavarovanja, ravnala nezakonito, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079006
ZPP člen 243, 355.
zavarovalna pogodba – dokazovanje z izvedencem – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga – dvig talne vode
Sodišče nima dovolj strokovnega znanja, da sklepa, da ni prišlo do dviga talne vode zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovane stvari, ker je do udora vode prišlo od spodaj in od strani. O teh vprašanjih bi moral povedati izvedenec.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073194
OZ člen 10, 131, 131/1, 179. ZPP člen 8, 286, 286/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravno ravnanje – opustitveni delikt – domneva krivde – strah – drsna vrata – načelo proste presoje dokazov – dokaz z izvedencem
Upravljalec nakupovalnega centra je dolžan zagotoviti, da ob normalni rabi objekta ne prihaja do škode, obiskovalci pa utemeljeno pričakujejo, da se bodo drsna vrata, ki so se že začela odpirati, tudi dokončno odprla.
Strah predstavlja temelj za odškodnino samo v primerih, ko je bil tako intenziven, da je porušil oškodovančevo duševno ravnovesje oziroma je trajal dalj časa. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča na tak strah tožnika ne kažejo. Te so, da se je ob trku v vrata tožnik sicer prestrašil, kasneje pa se bal za izid zdravljenja, a ni ugotovitev, da bi bil bodisi primarni bodisi sekundarni strah tako intenziven, da bi v daljšem časovnem obdobju porušil tožnikovo duševno ravnovesje.
posojilna pogodba – zastaranje terjatev – rok izpolnitve – zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - nedovoljena pritožbena novota
Glede obveznosti, kjer rok izpolnitve ni določen, lahko upnik takoj zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, razen če namen posla, narava obveznosti ali druge okoliščine ne zahtevajo nekega roka izpolnitve.
ugovor zoper plačilni nalog – zavrnitev ugovora – rok za plačilo sodne takse po zavrnitvi ugovora – domneva umika tožbe
Z vložitvijo ugovora zoper plačilni nalog je obveznost plačila sodne takse le odložena; 15 dnevni rok za plačilo začne teči od dneva, ko je bilo stranki vročen sklep, s katerim je bil njen ugovor zavrnjen.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – določitev vrtca – postavitev izvedenca
Za organiziranje dnevnega življenja otroka, ki je bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, je bistveno bolj pomembno, da obiskuje vrtec v kraju, v katerem bo v bodoče prebival, kot pa želja očeta, da še naprej obiskuje dosedanji vrtec.
dokazna ocena – preizkus pravilnosti dokazne ocene – verodostojnost prič – vezanost sodišče na sodbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na sodbo sodnika za prekrške.
Sodišče je tisto, ki v okviru oblikovanja dokazne ocene presoja verodostojnost in resnicoljubnost zaslišanih, pravilnosti ravnanja sodišča pa ni mogoče preverjati z uporabo dokaznih sredstev – izvedencem, temveč je to v domeni pritožbenega sodišča.
povračilo škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zelo hud primer
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo hude (V.) in ne med izjemno hude (VI). Poškodbe, ki sodijo v VI. skupino, so hujše od teh, ki jih je pretrpel tožnik: to so izguba obeh očes, popolna oglušitev, zlom hrbtenice s popolno prekinitvijo stržena in ohromitvijo obeh nog, mehurja in danke, dvojne amputacije druge hude trajne posledice, povezane s trajno nemočjo.
Posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje je šteti kot nujen posel rednega upravljanja.
Izvedba del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist elektro podjetja je posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da soglasja solastnika v nepravdnem postopku ni mogoče nadomestiti.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2, 247/6, 254, 254/3.
pravdni stroški – stroški izvedenca – krivdno povzročeni stroški – zahteva za izločitev izvedenca – dvom o nepristranskosti – pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca – nov izvedenec
Znanstvo z izvedenko je bilo tožencu brez dvoma prezentno že takoj, ko je bila konkretna izvedenka imenovana. Če je menil, da njuno znanstvo ni razlog, zaradi katerega bi dvomil v njeno nepristranskost, te ocene ne more spremeniti po tem, ko je izvedenka podala (zanj neugodno) mnenje oziroma tega ne more uspešno prikazati v smislu, da je šele naknadno izvedel za razloge za njeno pristranskost (izločitev). Takšna argumentacija bi pomenila zlorabo instituta izločitve izvedenca.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba nepremičnine – solastnina – uporaba solastne stvari – razlog izselitve – izselitev iz skupnega stanovanja – skupno premoženje bivših zakoncev
Izselitev tožnice ni bila prostovoljna temveč pogojena s toženčevim nasiljem, ki je povzročilo nevzdržnost solastninske skupnosti, zaradi katere tožnica kot solastnica ni mogla nemoteno souporabljati nepremičnine in se je bila iz tega razloga primorana izseliti, vanjo pa se iz istega razloga tudi ni mogla vrniti, nato pa ji je ponovno vselitev v solastno hišo preprečevalo tudi dejstvo, da se je po njenem odhodu iz hiše v prvo nadstropje vselila drugo tožena stranka.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – kasneje odpadla podlaga pogodbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Dejstvo sklenjene zakonske zveze je bilo odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe. Ker je bila zakonska zveza med toženko in sedanjim tožnikom kasneje razvezana, je tudi po stališču pritožbenega sodišča odpadla podlaga sklenjene darilne pogodbe, zato je posel prenehal veljati.
kaznovanje stranke – pobuda nasprotne stranke za kaznovanje – zloraba procesnih pravic
Kaznovanje strank zaradi zlorabe pravic je pridržano sodišču. Izvede ga po uradni dolžnosti in ne na predlog stranke. Njen morebitni predlog, podan v okviru postopka, lahko upošteva le kot pobudo, na katero ni vezano.
Stranka zlorablja procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da sama od tega nima nobene koristi.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv sodišča na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – pritožbena novota
Ker predlagatelj kljub pozivu sodišča, da naj izjavi oziroma obrazcu predloži tudi predpisane priloge, tega ni storil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.