Odprtje vodovodnega ventila predstavlja dejanje, ki ga lahko opravi nekdo drug in ne gre za nadomestno dejanje, četudi se nahaja v prostoru, ki je pod ključem dolžnika.
Ker mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki (prvi odstavek 86. člena ZDR), je tožena stranka s tem, ko je tožečo stranko ustno odslovila in odjavila iz zavarovanja, ravnala nezakonito, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starši – porodniški dopust
Tožena stranka je tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pred iztekom enomesečnega roka od izrabe porodniškega dopusta, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
ZDR člen 87, 87/1, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – razlogi na strani delodajalca - odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – vročitev odpovedi
Tožnik je dokazal razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (četrta alineja prvega odstavka 112. člena ZDR), ni mu pa uspelo dokazati, da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR v zvezi z drugim odstavkom 112. člena ZDR), saj je v izredni odpovedi sam predlagal, da se mu delovno razmerje ne zaključi z vročitvijo te odpovedi, ampak s kasnejšim datumom, tožena stranka pa je ta njegov predlog sprejela in mu delovno razmerje zaključila s predlaganim dnem. Zato tožnik ni upravičen do plačila odpravnine po 109. členu v zvezi z drugim odstavkom 112. člena ZDR.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – dejansko vprašanje – pasivna legitimacija – protispisnost
Toženka svojo pasivno legitimacijo v tej pravdi zanika s sklicevanjem na nepravilno ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju pravnega razmerja med pravdnima strankama. Trdi namreč, da ni naročila storitve pri tožniku, temveč je to storil njen zastopnik kot fizična oseba v svojem imenu in za svoj račun. Navedeno je dejansko vprašanje obstoja soglasja o pravnem poslu med pravdnima strankama, zato izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje glede takšnega dejstva v pritožbenem postopku ni dopustno.
Protispisnost je podana zgolj, če obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino teh listin. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. Ugotovitev sodišča, da je del pogodbe v nasprotju s strankinimi trditvami, pa ne pomeni takšnega napačnega prenosa vsebine listine v razloge.
postopek insolventnosti - legitimacija za pritožbo
Pritožnik ni izkazal statusa stranke (upnika) glavnega stečajnega postopka nad pravno osebo, pač pa druge osebe (ponudnika). Pritožba drugih oseb, ki niso stranke postopka, je dopustna le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
Kljub obstoju napotitvenega sklepa ni izključeno, da tožnik ne bi mogel naknadno izgubiti pravnega interesa za vodenje pravde, v kateri je postavil ugotovitveni tožbeni zahtevek. Če se tekom pravde spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več, je tako tožbo mogoče zavreči kljub obstoju napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv sodišča na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – pritožbena novota
Ker predlagatelj kljub pozivu sodišča, da naj izjavi oziroma obrazcu predloži tudi predpisane priloge, tega ni storil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.
Tožnik je za škodo, kot za njenega povzročitelja izvedel z dnem vročitve zadevne odločbe ministrstva.
Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi postopki pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavodom RS za zaposlovanje, niso dejanja upnika, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala odškodninska terjatev, ki je predmet tega postopka in zato do pretrganja zastaranja ni prišlo.
Tožnik je glede glede pravnorelevantnih dejstev predlagal dokaze, ki jih sodišče ni izvedlo bodisi jih v dokazni oceni ni ocenilo. Na ta način je tožniku onemogočilo dokazovanje svojih navedb in s tem kršilo načelo kontradiktornosti v postopku.
ugovor zoper plačilni nalog – zavrnitev ugovora – rok za plačilo sodne takse po zavrnitvi ugovora – domneva umika tožbe
Z vložitvijo ugovora zoper plačilni nalog je obveznost plačila sodne takse le odložena; 15 dnevni rok za plačilo začne teči od dneva, ko je bilo stranki vročen sklep, s katerim je bil njen ugovor zavrnjen.
kaznovanje stranke – pobuda nasprotne stranke za kaznovanje – zloraba procesnih pravic
Kaznovanje strank zaradi zlorabe pravic je pridržano sodišču. Izvede ga po uradni dolžnosti in ne na predlog stranke. Njen morebitni predlog, podan v okviru postopka, lahko upošteva le kot pobudo, na katero ni vezano.
Stranka zlorablja procesne pravice, če jih namenoma izvršuje tako, da sama od tega nima nobene koristi.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – delitev sorojencev
Pri ugotavljanju otrokove največje koristi je sodišče upoštevalo osebnostne lastnosti obeh staršev in posledice na osebnostni razvoj otroka (v zvezi s tem). Vendar izvedenka v izvedeniškem mnenju ni predlagala, da bi se otroci pri dodelitvi v varstvo in vzgojo, med seboj ločili. Iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, da bi izvedenka to možnost obravnavala ter posledice in vpliv, ki bi jih taka ločitev sorojencev med seboj prinesla za vse tri otroke.
povračilo škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zelo hud primer
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo hude (V.) in ne med izjemno hude (VI). Poškodbe, ki sodijo v VI. skupino, so hujše od teh, ki jih je pretrpel tožnik: to so izguba obeh očes, popolna oglušitev, zlom hrbtenice s popolno prekinitvijo stržena in ohromitvijo obeh nog, mehurja in danke, dvojne amputacije druge hude trajne posledice, povezane s trajno nemočjo.
Posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje je šteti kot nujen posel rednega upravljanja.
Izvedba del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist elektro podjetja je posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da soglasja solastnika v nepravdnem postopku ni mogoče nadomestiti.
sprememba upnika – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve – obvestitev upravitelja – prijava terjatve v elektronski obliki
Iz k pritožbi priloženih listin ne izhaja, da je ali pritožnik kot novi upnik ali prejšnji upnik, ki naj bi pravočasno prijavljeno terjatev nanj prenesel, o prenosu obvestil upravitelja in mu ta prenos dokazal v smislu jasne določbe 3. odstavka 57. člena ZFPPIPP. Zato pritožbeno sodišče na podlagi trditev pritožnika ugotavlja, da iz teh ne izhaja, da je pritožnik ob vložitvi pritožbe že pridobil procesno legitimacijo upnika v predmetnem stečajnem postopku.
Tudi če bi se izkazalo, da je bil upravitelj ustrezno obveščen o prenosu terjatve in da je pridobitelj dokazal prevzem terjatve, pritožba ne bi bila obravnavana kot dopustna, ker jo je odvetnik nepravilno vložil na sodišče.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – določitev vrtca – postavitev izvedenca
Za organiziranje dnevnega življenja otroka, ki je bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, je bistveno bolj pomembno, da obiskuje vrtec v kraju, v katerem bo v bodoče prebival, kot pa želja očeta, da še naprej obiskuje dosedanji vrtec.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – kasneje odpadla podlaga pogodbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Dejstvo sklenjene zakonske zveze je bilo odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe. Ker je bila zakonska zveza med toženko in sedanjim tožnikom kasneje razvezana, je tudi po stališču pritožbenega sodišča odpadla podlaga sklenjene darilne pogodbe, zato je posel prenehal veljati.