avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del – male avtorske pravice – tuji avtorji
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to ali gre za domačega ali tujega avtorja. Podlaga za takšno varstvo je v prvem in drugem odstavku 176. člena ZASP, kjer je uzakonjeno načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka ni zatrjevala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela, ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.
V obravnavani zadevi ni podana nevarnost po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj tožena stranka v izvršilnem postopku ni zanikala obstoja omenjenega obligacijskega razmerja s tožečo stranko (upnikom v izvršbi), marveč je zanikala obstoj svoje obveznosti iz tega konkretnega obligacijskega razmerja, pri čemer v tej zvezi v predmetnem postopku zavarovanja razlogi zanikanja dolga niso niti pomembni, saj ni stvar pravdnega sodišča, da ugotavlja, ali je bil dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 61. člena ZIZ.
kreditna pogodba – rok za plačilo obveznosti – cesija – odstop terjatve – zavarovanje terjatve – zavarovalnina – poziv k izpolnitvi – plačilo zamudnih obresti – nastop zamude
Vtoževane obresti za sporno obdobje so posledica zamude, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj jo je sama povzročila, prav tako pa je bila seznanjena tudi s posledicami, ki bodo nastale zaradi neplačila.
ZPP člen 22. Uredba Sveta ES o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb člen 2, 23. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 14, 18, 19, 19/3.
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - klavzula o pristojnosti - splošni pogoji poslovanja - kontradiktornost - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - uredba sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - pogodba o mednarodni prodaji blaga - konvencija združenih narodov o pogodbah in mednarodni prodaji blaga
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi sodišče odločilo o ugovoru pristojnosti, ne da bi ga vročilo v odgovor tožeči stranki. Ker je pred odločitvijo o ugovoru razpisalo narok, je s tem poskušalo najbolj ekonomično zagotoviti načelo kontradiktornosti, saj sta na naroku pravdni stranki lahko (še dodatno, poleg tistih, že podanih v vlogah) navedli svoje trditve in ponudili dokaze.
V zvezi z uveljavljanjem ugovora o pristojnosti slovenskega sodišča se smiselno uporabljajo določbe 22. člena ZPP, ki urejajo ugovor krajevne pristojnosti. Tovrsten ugovor lahko tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo oziroma do glavne obravnave, pravočasnost navedb in dokazov v zvezi z ugovorom pa se presoja v skladu z 286. členom ZPP.
odpoved dediščini – izjava volje – izjava o odstopu dednega deleža – zapuščinska obravnava – dodatni sklep o dedovanju – ugotavljanje volje dedičev
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapustnikovem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko si je prizadevalo pridobiti dedne izjave vseh dedičev v zvezi z naknadno najdenim premoženjem že pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 24. 11. 2008, jih tudi pridobilo in nato odločilo. Ni pa sodišče skušalo ugotoviti, kakšna je volja vseh dedičev tudi glede naknadno najdenega premoženja pred izdajo izpodbijanega sklepa.
vknjižba lastninske pravice – preizkus odločbe - obrazložitev odločbe – pomanjkanje razlogov - skopa obrazložitev – vročanje udeležencem postopka – stranka v tujini – postavitev pooblaščenca
Vsaka odločba mora imeti razloge. Razlogi omogočajo preizkus odločbe. Razlogi odločbe so argumenti, na katerih temelji odločba v dejanskem in pravnem smislu.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – zmota o obstoju dolga - obresti – deljena odgovornost - soprispevek zaradi alkoholiziranosti - kršitev pravila o primerni hitrosti – kršitev pravila o prednostni cest
V primeru, če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, nosi voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, večji delež odgovornosti.
To pa pomeni, da tožeča stranka zoper toženo stranko v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek (obligacijski zahtevek na plačilo 3.153,88 EUR iz naslova neupravičene pridobitve), za katerega je po določbi prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojno okrajno sodišče, v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v MS.
vznemirjanje lastninske pravice - sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - zasteklitev terase - izvedensko mnenje - izločitev sodnega izvedenca
Toženkino ravnanje, ko je na sosednji stanovanjski hiši v strnjenem mestnem jedru v višini prvega nadstropja zasteklila teraso in s tem zmanjšala dotok naravne svetlobe v hišo tožnikov ter zaprla dostop do zunanje stene njune nepremičnine, s čimer je onemogočila njeno vzdrževanje in obnavljanje, poleg tega pa je na zunanjo steno hiše tožnikov namestila vtičnice, v steno vrtala, obešala slike, postavila zavese in vanjo vpela celotno konstrukcijo zastekljene terase, predstavlja poseg, ki presega krajevno običajno mero.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - pravila o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila - potrdilo o namenski rabi - pravni promet z nepremičninami
Tudi v primeru, ko je podlaga za vpis posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, morajo biti upoštevani vsi pogoji, ki so po ZZK-1 potrebni za overitev zemljiškoknjižnega dovolila (torej 33. in 38.a člen, razen prvega in drugega odstavka 36. člena ZZK-1). To pomeni, da mora biti v obeh primerih sami listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine oziroma v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih prepisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
Toženec je že pravnomočno odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato se nova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ob tem da se ne dejansko stanje in ne pravna podlaga za uveljavljanje te pravice nista spremenila, zavrže.
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.
zavarovanje dokazov – zaslišanje priče - starost – zdravstveno stanje
Pri osebi v starosti dopolnjenih 87 let obstoji utemeljena bojazen, da se kasneje dokaz z njegovim zaslišanjem ne bo mogel več izvesti oz. bo otežen, zato so izpolnjene predpostavke za zavarovanje dokaza iz prvega odstavka 264. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve – solastniški delež
Dejstvo, da podatki, ki jih je tožnica ponudila, niso potrdili njene trditve o višini toženčevega deleža, ne predstavlja podlage za aktiviranje materialno procesnega vodstva.
Četrti odstavek 15. člena ZST-1 odškodnine za nepremoženjsko škodo (prisojene s pravnomočnim izvršilnim naslovom) ne izvzema iz premoženja relevantnega za delno naložitev sodne takse.
ZST-1 člen 34. ZST-1 tarifna številka 4031. ZIZ člen 29b.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa – sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Po tar. št. 4031 ZST-1 je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi določena v višini 100,00 EUR. Pri tem ni posebej opredeljeno, da gre za pritožbo zoper sklep o vsebinski odločitvi o ugovoru zoper sklep o izvršbi, temveč je določeno zgolj, da gre za sklep o ugovoru, med sklepe o ugovoru pa sodi tudi sklep, s katerim sodišče šteje, da je ugovor umaknjen.