vročanje odvetniku v poštni predal - sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe
Odvetnik, ki odpre poštni predal, s tem izključi vročanje na sedežu pisarne njemu ali osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo dejstva, da vročevalec ni spoštoval določila 140. in 141. člena ZPP, ker ni poskusil pisanja vročiti pooblaščencu na njegovem sedežu (osebno ali tam zaposlenim).
Sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe po 108. členu ZPP ne sodi med sodna pisanja, ki se vročajo po določbi 1. odstavka 142. člena ZPP osebno.
Vročitev se šteje za opravljeno, ko je puščeno pisanje v poštnem predalu in ne takrat, ko ga odvetnik ali oseba iz njegove pisarne na pošti iz sodnega predala prevzame.
Oceno vrednosti premoženja mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene. Za višino plačila storitev pooblaščenim ocenjevalcem vsebuje ZFPPIPP določene omejitve, ki izhajajo iz določbe 3. odstavka 354. člena. Pritožnica je v pritožbi podrobno pojasnila različne kriterije in podlage, ki bi morale biti vodilo upravitelju pri dogovoru o ceni s pooblaščenim ocenjevalcem, nato pa tudi v oporo sodišču pri izdaji soglasja za izplačilo stroškov, glede na prepoved višjih izplačil od tistih, ki jih je mogoče ugotoviti po kriterijih iz 3. odstavka 354. člena ZFPPIPP.
stvarna pristojnost – sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta – dopustnost pritožbe – zahteva za preizkus vrednosti spornega predmeta s strani tožene stranke - ocenitvena dolžnost sodišča
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi, v tem primeru pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče na Jesenicah ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Čeprav ZPP nima določb, ki bi dajale toženi stranki pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta, ji je takšna pravica v sodni praksi priznana.
Za primer, da tožeča stranka s tožbo uveljavlja dva tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago, pa navede le skupno vrednost obeh zahtevkov, tretji odstavek 44. člena ZPP sodišču nalaga ocenitveno dolžnost.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti
V primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, se dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je tudi v takšnem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. V takšnem primeru postane premoženje last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – zmota o obstoju dolga - obresti – deljena odgovornost - soprispevek zaradi alkoholiziranosti - kršitev pravila o primerni hitrosti – kršitev pravila o prednostni cest
V primeru, če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, nosi voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, večji delež odgovornosti.
Toženec je že pravnomočno odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato se nova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ob tem da se ne dejansko stanje in ne pravna podlaga za uveljavljanje te pravice nista spremenila, zavrže.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - pravila o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila - potrdilo o namenski rabi - pravni promet z nepremičninami
Tudi v primeru, ko je podlaga za vpis posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, morajo biti upoštevani vsi pogoji, ki so po ZZK-1 potrebni za overitev zemljiškoknjižnega dovolila (torej 33. in 38.a člen, razen prvega in drugega odstavka 36. člena ZZK-1). To pomeni, da mora biti v obeh primerih sami listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine oziroma v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih prepisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
To pa pomeni, da tožeča stranka zoper toženo stranko v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek (obligacijski zahtevek na plačilo 3.153,88 EUR iz naslova neupravičene pridobitve), za katerega je po določbi prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojno okrajno sodišče, v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v MS.
vznemirjanje lastninske pravice - sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - zasteklitev terase - izvedensko mnenje - izločitev sodnega izvedenca
Toženkino ravnanje, ko je na sosednji stanovanjski hiši v strnjenem mestnem jedru v višini prvega nadstropja zasteklila teraso in s tem zmanjšala dotok naravne svetlobe v hišo tožnikov ter zaprla dostop do zunanje stene njune nepremičnine, s čimer je onemogočila njeno vzdrževanje in obnavljanje, poleg tega pa je na zunanjo steno hiše tožnikov namestila vtičnice, v steno vrtala, obešala slike, postavila zavese in vanjo vpela celotno konstrukcijo zastekljene terase, predstavlja poseg, ki presega krajevno običajno mero.
Četrti odstavek 15. člena ZST-1 odškodnine za nepremoženjsko škodo (prisojene s pravnomočnim izvršilnim naslovom) ne izvzema iz premoženja relevantnega za delno naložitev sodne takse.
zavarovanje dokazov – zaslišanje priče - starost – zdravstveno stanje
Pri osebi v starosti dopolnjenih 87 let obstoji utemeljena bojazen, da se kasneje dokaz z njegovim zaslišanjem ne bo mogel več izvesti oz. bo otežen, zato so izpolnjene predpostavke za zavarovanje dokaza iz prvega odstavka 264. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve – solastniški delež
Dejstvo, da podatki, ki jih je tožnica ponudila, niso potrdili njene trditve o višini toženčevega deleža, ne predstavlja podlage za aktiviranje materialno procesnega vodstva.
ZST-1 člen 34. ZST-1 tarifna številka 4031. ZIZ člen 29b.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa – sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Po tar. št. 4031 ZST-1 je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi določena v višini 100,00 EUR. Pri tem ni posebej opredeljeno, da gre za pritožbo zoper sklep o vsebinski odločitvi o ugovoru zoper sklep o izvršbi, temveč je določeno zgolj, da gre za sklep o ugovoru, med sklepe o ugovoru pa sodi tudi sklep, s katerim sodišče šteje, da je ugovor umaknjen.
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.