prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - višina izgubljene koristi – zamudne obresti od nečistih terjatev – ugotavljanje prikrajšanja na dan sodbe
Višina prikrajšanja denacionalizacijskega upravičenca zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja z denacionalizirano nepremičnino je ugotovljiva z najemnino, zmanjšano za stroške upravljanja. Prikrajšanje tako izkazuje neto najemnina, kajti neto zneski najemnine so tisti, ki bi v primeru upravljanja z nepremičnino povečevali premoženje upravičencev oz. njihovih pravnih naslednikov.
Tudi od terjatev za nepremoženjsko škodo, katerih obstoj in višina se ugotavlja na dan izdaje sodbe ter od premoženjske škode, odmerjene po cenah na dan sodne odločbe, oškodovancu pripadajo zamudne obresti od dne zamude dalje.
Priznanih dejstev (z izjemo, ki jo določa 1. odstavek 214. člena ZPP) ni potrebno, niti dopustno dokazovati. Takšna dejstva je sodišče dolžno vključiti tudi v podlago sodbe.
V času pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin ne morejo biti niti odškodninski (niso podani vsi elementi splošnega civilnega delikta) niti obogatitveni. Splošni odškodninski predpisi pridejo v poštev le za razmerja, ki v ZDen niso urejena, če npr. nastanejo po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji ali drugače niso v zvezi z denacionalizacijo.
Brez predhodno pridobljenega izvedenskega mnenja tožniki ne bi mogli oblikovati tožbenega zahtevka, saj se mnenje nanaša na dejanska vprašanja in v tožbi drugače ni mogoče navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek.
Tožena stranka nepremičnine do vrnitve denacionalizacijskim upravičencem ni uporabljala brez pravne podlage. Zato slabše vzdrževanje objekta ne more predstavljati naklepnega (protipravnega) ravnanja, temveč zgolj del poslovnih odločitev toženca. Z odškodninskim zahtevkom zaradi slabšega vzdrževanja vrnjene nepremičnine tožniki tako želijo doseči popolno (matematično) odškodnino, ki pa ni skladna z namenom ZDen.
V obravnavani zadevi ni podana nevarnost po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj tožena stranka v izvršilnem postopku ni zanikala obstoja omenjenega obligacijskega razmerja s tožečo stranko (upnikom v izvršbi), marveč je zanikala obstoj svoje obveznosti iz tega konkretnega obligacijskega razmerja, pri čemer v tej zvezi v predmetnem postopku zavarovanja razlogi zanikanja dolga niso niti pomembni, saj ni stvar pravdnega sodišča, da ugotavlja, ali je bil dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 61. člena ZIZ.
Tožnika sta tožbo umaknila, tožena stranka pa je z umikom soglašala. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, saj tožnice tožbe niso umaknile zaradi tega, ker bi tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, temveč zato, ker je glede na datum sklenitve kolektivne pogodbe očitno, da bi bil, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnika sta zato toženi stranki dolžna povrniti pravdne stroške po načelu odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
stvarna pristojnost – sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta – dopustnost pritožbe – zahteva za preizkus vrednosti spornega predmeta s strani tožene stranke - ocenitvena dolžnost sodišča
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi, v tem primeru pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče na Jesenicah ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Čeprav ZPP nima določb, ki bi dajale toženi stranki pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta, ji je takšna pravica v sodni praksi priznana.
Za primer, da tožeča stranka s tožbo uveljavlja dva tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago, pa navede le skupno vrednost obeh zahtevkov, tretji odstavek 44. člena ZPP sodišču nalaga ocenitveno dolžnost.
vznemirjanje lastninske pravice - sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - zasteklitev terase - izvedensko mnenje - izločitev sodnega izvedenca
Toženkino ravnanje, ko je na sosednji stanovanjski hiši v strnjenem mestnem jedru v višini prvega nadstropja zasteklila teraso in s tem zmanjšala dotok naravne svetlobe v hišo tožnikov ter zaprla dostop do zunanje stene njune nepremičnine, s čimer je onemogočila njeno vzdrževanje in obnavljanje, poleg tega pa je na zunanjo steno hiše tožnikov namestila vtičnice, v steno vrtala, obešala slike, postavila zavese in vanjo vpela celotno konstrukcijo zastekljene terase, predstavlja poseg, ki presega krajevno običajno mero.
To pa pomeni, da tožeča stranka zoper toženo stranko v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek (obligacijski zahtevek na plačilo 3.153,88 EUR iz naslova neupravičene pridobitve), za katerega je po določbi prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojno okrajno sodišče, v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v MS.
Toženec je že pravnomočno odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato se nova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ob tem da se ne dejansko stanje in ne pravna podlaga za uveljavljanje te pravice nista spremenila, zavrže.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - pravila o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila - potrdilo o namenski rabi - pravni promet z nepremičninami
Tudi v primeru, ko je podlaga za vpis posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, morajo biti upoštevani vsi pogoji, ki so po ZZK-1 potrebni za overitev zemljiškoknjižnega dovolila (torej 33. in 38.a člen, razen prvega in drugega odstavka 36. člena ZZK-1). To pomeni, da mora biti v obeh primerih sami listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine oziroma v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih prepisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve – solastniški delež
Dejstvo, da podatki, ki jih je tožnica ponudila, niso potrdili njene trditve o višini toženčevega deleža, ne predstavlja podlage za aktiviranje materialno procesnega vodstva.
Četrti odstavek 15. člena ZST-1 odškodnine za nepremoženjsko škodo (prisojene s pravnomočnim izvršilnim naslovom) ne izvzema iz premoženja relevantnega za delno naložitev sodne takse.
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.
zavarovanje dokazov – zaslišanje priče - starost – zdravstveno stanje
Pri osebi v starosti dopolnjenih 87 let obstoji utemeljena bojazen, da se kasneje dokaz z njegovim zaslišanjem ne bo mogel več izvesti oz. bo otežen, zato so izpolnjene predpostavke za zavarovanje dokaza iz prvega odstavka 264. člena ZPP.
ZST-1 člen 34. ZST-1 tarifna številka 4031. ZIZ člen 29b.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa – sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Po tar. št. 4031 ZST-1 je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi določena v višini 100,00 EUR. Pri tem ni posebej opredeljeno, da gre za pritožbo zoper sklep o vsebinski odločitvi o ugovoru zoper sklep o izvršbi, temveč je določeno zgolj, da gre za sklep o ugovoru, med sklepe o ugovoru pa sodi tudi sklep, s katerim sodišče šteje, da je ugovor umaknjen.