Odgovornost za škodo zaradi strokovne napake je poslovna, odgovornost za škodo zaradi nedopustnega posega v telesno integriteto pa neposlovna.
Za škodo, ki jo povzročijo zdravstveni delavci pri svojem delu, odgovarja zdravstvena ustanova (in zanjo zavarovalnica, pri kateri je zavarovana njena odgovornost), razen če dokaže, da so ravnali tako, kot je bilo treba. Ker gre za poklicno dejavnost, se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka.
Če se uresničijo tista tveganja, na katera bi moral biti pacient opozorjen, pa ni bil, tožena stranka za svojega zavarovanca oškodovancu odgovarja zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti. Če pa se skozi zdravljenje realizirajo riziki, ki z zdravljenjem niso povezani, oškodovanec s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva o storjeni strokovni napaki – zdravljenju v nasprotju s pravili stroke.
obveznost plačila – plača - osnovna plača – delovna uspešnost – poslovodna oseba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšana plačila
Delavcu pripada plača v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi, pri čemer delodajalec ne mora enostransko spreminjati pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka ni ustrezno znižala osnovne plače za tožnico, ji pripada v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi plača, določena v pogodbi o zaposlitvi.
Na podlagi določb prvega odstavka 86. člena in 88. člena ZZK-1 odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pri tem velja načelo stroge formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče je v tem postopku odločalo o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pri odločanju pa se zemljiškoknjižno sodišče tudi ne sme ukvarjati z ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za narok
V vsakem sporu je prvi narok lahko opravljen samo enkrat. Okoliščina, da je sodišče potem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo, sprejelo sklep o prekinitvi postopka do pravnomočnega zaključka kazenskih postopkov, ki tečejo zoper tožence v zvezi z izvajanjem fiktivnih stornacij blaga, ne pomeni, da je naslednji narok, potrebno znova šteti za prvi narok. Navedeno pomeni, da v skladu z tar. št. 15/3 b OT nagrada za zastopanje na tem naroku znaša 600 točk (to je 50 % nagrade, ki je predvidena za odgovor na tožbo) in ne priglašenih 1200 točk.
V obravnavani zadevi ni podana nevarnost po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj tožena stranka v izvršilnem postopku ni zanikala obstoja omenjenega obligacijskega razmerja s tožečo stranko (upnikom v izvršbi), marveč je zanikala obstoj svoje obveznosti iz tega konkretnega obligacijskega razmerja, pri čemer v tej zvezi v predmetnem postopku zavarovanja razlogi zanikanja dolga niso niti pomembni, saj ni stvar pravdnega sodišča, da ugotavlja, ali je bil dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 61. člena ZIZ.
nesorazmerno dolgo odločanje o ugovoru – načelo hitrosti postopka – pravica do sojenja v razumnem roku – postopkovna kršitev – začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – prepoved parkiranja vozila na dvorišču – oviranje kmetovanja
Res je sodišče prve stopnje nesorazmerno dolgo (več kot leto dni) odločalo o toženčevem ugovoru. Takšno ravnanje sicer nasprotuje v prvem odstavku 11. člena ZIZ določenemu načelu hitrosti postopka, vendar v obravnavanem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ne gre torej za takšno postopkovno kršitev, ki bi terjala ponovno odločanje o toženčevem ugovoru, za varstvo svoje pravice do sojenja v razumnem roku pa ima toženec na voljo druga pravna sredstva.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0075717
ZIZ člen 21, 55, 55/1, 55/1-8. ZPIZ člen 190. ZPIZ-2 člen 122.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – začetek obdobja upravičenosti do nadomestila – trditveno in dokazno breme – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, takega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe, da pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Upnica bi morala izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi ne podaja.
To pa pomeni, da tožeča stranka zoper toženo stranko v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek (obligacijski zahtevek na plačilo 3.153,88 EUR iz naslova neupravičene pridobitve), za katerega je po določbi prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojno okrajno sodišče, v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v MS.
vznemirjanje lastninske pravice - sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - zasteklitev terase - izvedensko mnenje - izločitev sodnega izvedenca
Toženkino ravnanje, ko je na sosednji stanovanjski hiši v strnjenem mestnem jedru v višini prvega nadstropja zasteklila teraso in s tem zmanjšala dotok naravne svetlobe v hišo tožnikov ter zaprla dostop do zunanje stene njune nepremičnine, s čimer je onemogočila njeno vzdrževanje in obnavljanje, poleg tega pa je na zunanjo steno hiše tožnikov namestila vtičnice, v steno vrtala, obešala slike, postavila zavese in vanjo vpela celotno konstrukcijo zastekljene terase, predstavlja poseg, ki presega krajevno običajno mero.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - pravila o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila - potrdilo o namenski rabi - pravni promet z nepremičninami
Tudi v primeru, ko je podlaga za vpis posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, morajo biti upoštevani vsi pogoji, ki so po ZZK-1 potrebni za overitev zemljiškoknjižnega dovolila (torej 33. in 38.a člen, razen prvega in drugega odstavka 36. člena ZZK-1). To pomeni, da mora biti v obeh primerih sami listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine oziroma v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih prepisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
Toženec je že pravnomočno odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato se nova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ob tem da se ne dejansko stanje in ne pravna podlaga za uveljavljanje te pravice nista spremenila, zavrže.
ZST-1 člen 34. ZST-1 tarifna številka 4031. ZIZ člen 29b.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa – sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Po tar. št. 4031 ZST-1 je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi določena v višini 100,00 EUR. Pri tem ni posebej opredeljeno, da gre za pritožbo zoper sklep o vsebinski odločitvi o ugovoru zoper sklep o izvršbi, temveč je določeno zgolj, da gre za sklep o ugovoru, med sklepe o ugovoru pa sodi tudi sklep, s katerim sodišče šteje, da je ugovor umaknjen.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve – solastniški delež
Dejstvo, da podatki, ki jih je tožnica ponudila, niso potrdili njene trditve o višini toženčevega deleža, ne predstavlja podlage za aktiviranje materialno procesnega vodstva.
Četrti odstavek 15. člena ZST-1 odškodnine za nepremoženjsko škodo (prisojene s pravnomočnim izvršilnim naslovom) ne izvzema iz premoženja relevantnega za delno naložitev sodne takse.
zavarovanje dokazov – zaslišanje priče - starost – zdravstveno stanje
Pri osebi v starosti dopolnjenih 87 let obstoji utemeljena bojazen, da se kasneje dokaz z njegovim zaslišanjem ne bo mogel več izvesti oz. bo otežen, zato so izpolnjene predpostavke za zavarovanje dokaza iz prvega odstavka 264. člena ZPP.
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.