stiki – izvrševanje stikov – začasna odredba – stiki na centru za socialno delo – prisotnost tretje osebe ob stiku
Ker se stiki ne izvajajo kontinuirano, se tudi ne more razviti in okrepiti pristen odnos med otrokom in očetom.
Zaradi nerazčiščenih partnerskih odnosov med predlagateljico in nasprotnim udeležencem ter strahu, ki ga čuti predlagateljica, ta pa se prenaša na otroka, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je ob stiku prisotna tretja oseba in da stiki omejen čas (tri mesece) potekajo na centru za socialno delo.
pritožba dolžnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - pravni interes
Ugotovitev, da dolžnik v tej fazi postopka ugodnejše odločbe ne more pričakovati, temelji na zakonsko predpisanih omejitvah možnosti odločanja izvršilnega sodišča o vloženem ugovoru, pri čemer takšne odločitve, za katero se zavzema dolžnik, in na kateri utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pritožbe, v tej fazi postopka sploh ni mogoče sprejeti.
dedovanje – predmet dedovanja – nepremičnina – lastnik nepremičnine – vpis v zemljiško knjigo – pravica uporabe
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku, pri čemer glede nepremičnin velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Vprašanje, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na sporni nepremičnini, ni stvar zapuščinskega, temveč (ob odsotnosti soglasja vpletenih) morebitnega pravdnega postopka.
pogodba o delu - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo zakonitosti - stečaj naročnika - zapadlost terjatve
Dejstva, da se lahko tudi po zadružnih pravilih tožena stranka ukvarja z dejavnostjo prevozništva in del v gradbeništvu ter da je pogodbe z naročnikom sklepala sama in da je sama tudi izstavila račune naročniku, kažejo na to, da ni šlo za zastopanje, temveč za dve pogodbi o delu.
Neizpolnitev odložnega pogoja po tistem, ko je ena stranka že izpolnila, ne more pomeniti, da drugi stranki ni treba izpolniti, ampak je potrebno šteti, da pogoj ni bil dogovorjen, in uporabiti splošno pravilo o roku izpolnitve obveznosti iz 289. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
vložitev pritožbe – predložitev pooblastila odvetniku – zavrženje pritožbe – poseg v pravico do sodnega varstva – vsebina pravnega pouka
Kadar odvetnik prične stranko zastopati šele v pritožbenem postopku, mora pritožbi priložiti pooblastilo za zastopanje. Če tega ne stori, iz pravnega pouka izpodbijane odločbe pa izhaja, da bo njegova pritožba sicer zavržena brez poziva k popravi/dopolnitvi, sodišče pritožbo nemudoma zavrže. Taka zakonska ureditev ni protiustavna.
Na podlagi določb prvega odstavka 86. člena in 88. člena ZZK-1 odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pri tem velja načelo stroge formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče je v tem postopku odločalo o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pri odločanju pa se zemljiškoknjižno sodišče tudi ne sme ukvarjati z ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve.
Tožena stranka ni dokazala nelikvidnosti kot pogoja za odlog izplačila regresa ob njegovi zapadlosti. V skladu z 212. členom ZPP bi morala tožena stranka navesti ustrezna dejstva in predlagati dokaze o obstoju nelikvidnosti. V tej zvezi ne zadostuje le izjava priče o tem, da je tožena stranka zapadla v likvidnostne težave, temveč bi morala tožena stranka obstoj plačilne nesposobnosti za izplačilo regresa dokazati z ustreznimi listinskimi dokazi, zlasti to velja za finančne pokazatelje glede preseganja obveznosti nad sredstvi družbe oziroma predpisane poslovne izkaze, ki jih morajo voditi vsi gospodarski subjekti.
vznemirjanje lastninske pravice - sosedsko pravo - imisija - prepovedana imisija - prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - zasteklitev terase - izvedensko mnenje - izločitev sodnega izvedenca
Toženkino ravnanje, ko je na sosednji stanovanjski hiši v strnjenem mestnem jedru v višini prvega nadstropja zasteklila teraso in s tem zmanjšala dotok naravne svetlobe v hišo tožnikov ter zaprla dostop do zunanje stene njune nepremičnine, s čimer je onemogočila njeno vzdrževanje in obnavljanje, poleg tega pa je na zunanjo steno hiše tožnikov namestila vtičnice, v steno vrtala, obešala slike, postavila zavese in vanjo vpela celotno konstrukcijo zastekljene terase, predstavlja poseg, ki presega krajevno običajno mero.
To pa pomeni, da tožeča stranka zoper toženo stranko v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek (obligacijski zahtevek na plačilo 3.153,88 EUR iz naslova neupravičene pridobitve), za katerega je po določbi prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojno okrajno sodišče, v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v MS.
Toženec je že pravnomočno odločil, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato se nova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ob tem da se ne dejansko stanje in ne pravna podlaga za uveljavljanje te pravice nista spremenila, zavrže.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - pravila o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila - potrdilo o namenski rabi - pravni promet z nepremičninami
Tudi v primeru, ko je podlaga za vpis posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, morajo biti upoštevani vsi pogoji, ki so po ZZK-1 potrebni za overitev zemljiškoknjižnega dovolila (torej 33. in 38.a člen, razen prvega in drugega odstavka 36. člena ZZK-1). To pomeni, da mora biti v obeh primerih sami listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine oziroma v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih prepisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
zavarovanje dokazov – zaslišanje priče - starost – zdravstveno stanje
Pri osebi v starosti dopolnjenih 87 let obstoji utemeljena bojazen, da se kasneje dokaz z njegovim zaslišanjem ne bo mogel več izvesti oz. bo otežen, zato so izpolnjene predpostavke za zavarovanje dokaza iz prvega odstavka 264. člena ZPP.
Četrti odstavek 15. člena ZST-1 odškodnine za nepremoženjsko škodo (prisojene s pravnomočnim izvršilnim naslovom) ne izvzema iz premoženja relevantnega za delno naložitev sodne takse.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve – solastniški delež
Dejstvo, da podatki, ki jih je tožnica ponudila, niso potrdili njene trditve o višini toženčevega deleža, ne predstavlja podlage za aktiviranje materialno procesnega vodstva.
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.
ZST-1 člen 34. ZST-1 tarifna številka 4031. ZIZ člen 29b.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa – sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Po tar. št. 4031 ZST-1 je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi določena v višini 100,00 EUR. Pri tem ni posebej opredeljeno, da gre za pritožbo zoper sklep o vsebinski odločitvi o ugovoru zoper sklep o izvršbi, temveč je določeno zgolj, da gre za sklep o ugovoru, med sklepe o ugovoru pa sodi tudi sklep, s katerim sodišče šteje, da je ugovor umaknjen.