odpoved dediščini – izjava volje – izjava o odstopu dednega deleža – zapuščinska obravnava – dodatni sklep o dedovanju – ugotavljanje volje dedičev
Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapustnikovem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju.
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko si je prizadevalo pridobiti dedne izjave vseh dedičev v zvezi z naknadno najdenim premoženjem že pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 24. 11. 2008, jih tudi pridobilo in nato odločilo. Ni pa sodišče skušalo ugotoviti, kakšna je volja vseh dedičev tudi glede naknadno najdenega premoženja pred izdajo izpodbijanega sklepa.
vknjižba lastninske pravice – preizkus odločbe - obrazložitev odločbe – pomanjkanje razlogov - skopa obrazložitev – vročanje udeležencem postopka – stranka v tujini – postavitev pooblaščenca
Vsaka odločba mora imeti razloge. Razlogi omogočajo preizkus odločbe. Razlogi odločbe so argumenti, na katerih temelji odločba v dejanskem in pravnem smislu.
revizija – predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna. Njegova pooblaščenka je vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
vročanje odvetniku v poštni predal - sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe
Odvetnik, ki odpre poštni predal, s tem izključi vročanje na sedežu pisarne njemu ali osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo dejstva, da vročevalec ni spoštoval določila 140. in 141. člena ZPP, ker ni poskusil pisanja vročiti pooblaščencu na njegovem sedežu (osebno ali tam zaposlenim).
Sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe po 108. členu ZPP ne sodi med sodna pisanja, ki se vročajo po določbi 1. odstavka 142. člena ZPP osebno.
Vročitev se šteje za opravljeno, ko je puščeno pisanje v poštnem predalu in ne takrat, ko ga odvetnik ali oseba iz njegove pisarne na pošti iz sodnega predala prevzame.
ZDR člen 72. ZDoh-2 člen 36, 44. ZDR člen 109. ZPSV člen 3, 3/3.
odpravnina – poslovodna oseba – davki – prispevki - obračun davka in prispevkov
Tožbeni zahtevek s katerim tožnica (članica uprave) zahteva razliko odpravnine, izračunano ob upoštevanju 5-kratnika bruto plače, je neutemeljen, ker 23. člen pogodbe o zaposlitvi jasno določa, da tožnici pripada odpravnina v višini 5-kratnika povprečne izplačane neto mesečne plače v zadnjih treh mesecih.
Od prejemkov, kot je npr. odškodnina zaradi nekrivdne predčasne razrešitve z vodilnega delovnega mesta, se plačuje tako dohodnina kot tudi prispevki za socialno varnost, kar izhaja iz določbo ZDoh-2 ter ZPSV.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – plačilo nadomestila – male pravice – odpoved materialni avtorski pravici – tuji avtorji – tarifa – uporaba Pravilnika – dokazno breme
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je trditev, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki to zatrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076120
ZPP člen 44, 44/3. ZON člen 171. ZZ člen 65. ZIKS člen 145a, 145b, 145b-1. ZJS člen 57. ZDen člen 26. ZNP člen 104.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – pravična odškodnina – prekluzivni rok – vrednost spornega predmeta – stroški postopka
Na podlagi določbe 1. točke 145.b člena ZIKS je prva nasprotna udeleženka zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja.
Zakonodajalec je ob sprejemu novele ZDen (ZDen-B) v prehodnih določbah novele določil dva roka za uveljavitev zahteve 26. člena ZDen: v zadevah, v katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, rok enega leta od uveljavitve novele, v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele. Ta dva roka sta zaradi zadržanja izvrševanja ZDen-B s sklepom Ustavnega sodišča z dne 30.9.1998 začela teči z objavo odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-326/98, dne 7.11.1998. Po izteku navedenih rokov upravičenec nima več pravice uveljavljati te odškodnine, saj gre za materialna prekluzivna roka. Glede na navedeno drži navedba druge nasprotne udeleženke iz odgovora na pritožbo, da bi bilo zato treba ta predlagateljev predlog zavreči.
ZPP člen 22. Uredba Sveta ES o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb člen 2, 23. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 14, 18, 19, 19/3.
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - klavzula o pristojnosti - splošni pogoji poslovanja - kontradiktornost - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - uredba sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - pogodba o mednarodni prodaji blaga - konvencija združenih narodov o pogodbah in mednarodni prodaji blaga
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi sodišče odločilo o ugovoru pristojnosti, ne da bi ga vročilo v odgovor tožeči stranki. Ker je pred odločitvijo o ugovoru razpisalo narok, je s tem poskušalo najbolj ekonomično zagotoviti načelo kontradiktornosti, saj sta na naroku pravdni stranki lahko (še dodatno, poleg tistih, že podanih v vlogah) navedli svoje trditve in ponudili dokaze.
V zvezi z uveljavljanjem ugovora o pristojnosti slovenskega sodišča se smiselno uporabljajo določbe 22. člena ZPP, ki urejajo ugovor krajevne pristojnosti. Tovrsten ugovor lahko tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo oziroma do glavne obravnave, pravočasnost navedb in dokazov v zvezi z ugovorom pa se presoja v skladu z 286. členom ZPP.
nesorazmerno dolgo odločanje o ugovoru – načelo hitrosti postopka – pravica do sojenja v razumnem roku – postopkovna kršitev – začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – prepoved parkiranja vozila na dvorišču – oviranje kmetovanja
Res je sodišče prve stopnje nesorazmerno dolgo (več kot leto dni) odločalo o toženčevem ugovoru. Takšno ravnanje sicer nasprotuje v prvem odstavku 11. člena ZIZ določenemu načelu hitrosti postopka, vendar v obravnavanem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ne gre torej za takšno postopkovno kršitev, ki bi terjala ponovno odločanje o toženčevem ugovoru, za varstvo svoje pravice do sojenja v razumnem roku pa ima toženec na voljo druga pravna sredstva.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0075717
ZIZ člen 21, 55, 55/1, 55/1-8. ZPIZ člen 190. ZPIZ-2 člen 122.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – začetek obdobja upravičenosti do nadomestila – trditveno in dokazno breme – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, takega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe, da pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Upnica bi morala izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi ne podaja.
Tožnika sta tožbo umaknila, tožena stranka pa je z umikom soglašala. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, saj tožnice tožbe niso umaknile zaradi tega, ker bi tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, temveč zato, ker je glede na datum sklenitve kolektivne pogodbe očitno, da bi bil, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnika sta zato toženi stranki dolžna povrniti pravdne stroške po načelu odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0074050
OZ člen 190. SPZ člen 106, 108. ZLDS člen 7.
varstvo lastninske pravice – solastnina – skupni deli večstanovanjske stavbe – nacionalizacija stavbe – izvzem posameznega stanovanja iz nacionalizacije – vrnitev premoženja – pravica uporabe na skupnih delih – določitev solastniških deležev – uporabnina
S tem, ko so bila posamezna stanovanja izvzeta iz nacionalizacije, so bili izvzeti tudi skupni deli in prostori v korist teh stanovanj. Tudi po tedanji ureditvi so bile pravice lastnika na delih stavbe, ki služijo stavbi kot celoti, neločljivo povezane z njegovim posameznim delom.
Ker solastniški deleži tako denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih dedičev kot lastnikov posameznih delov stavb ki so bili izvzeti iz nacionalizacije, ne na celotni stavbi ne na skupnih delih stavbe še niso določeni, je uveljavljanje obogatitvenega zahtevka zoper toženko, ki je sicer s postavljeno steno izključevala souporabo tožnikov na delu skupnega prostora (hodnika), s čimer je posegla v njihov pravni položaj, preuranjeno.
V konkretnem primeru je podan odpovedni razlog po 4. točki 1. odstavka 103. člena SZ–1, izpolnjena pa je tudi zahteva po predhodnem opozorilu, v katerem je opisana kršitev in način odprave le – te v primernem (15 dnevnem) roku, kot to določa 3. odstavek 103. člena SZ–1.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7, 310, 310/3.
izločitvena pravica – pravočasnost prijave izločitvene pravice - prodaja premoženja - nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Pravočasna je le prijava izločitvene pravice v roku iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIP. Zato je določba tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP o nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, treba glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice razumeti le v povezavi s prvim odstavkom 299. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077363
ZOR člen 32. ZPP člen 3, 76, 76/1, 214, 328, 457.
sklenitev pogodbenega razmerja – sprejem ponudbe – pisna pogodba – nedovoljeno razpolaganje stranke – procesna sposobnost stranke – pisna pomota – razglasitev sodbe
Velja, da je bilo pogodbeno razmerje sklenjeno s samim sprejemom tožnikove ponudbe. Brezpredmetno je zato vse, kar pritožba navaja glede naknadno pripravljene pisne pogodbe.
Dejstvo, ali je tožnik sklenil pogodbo s toženko ali ne, na njegovo procesno sposobnost ne vpliva.
Napačno ravnanje prokurista ob podpisovanju ponudbe oziroma naknadno pripenjanje seznama podpisov etažnih lastnikov k pogodbi ne predstavlja procesne dispozicije strank.
izpraznitev stanovanja – vrnitev individualno določene stvari - vselitev v stanovanje brez dovoljenja – vselitev v hišo brez dovoljenja
Tretja toženka se je v postopku na prvi stopnji branila pred tožničinim zahtevkom s trditvijo, da v sporni hiši biva s toženčevim soglasjem, ni pa obrazloženo prerekala tožbene trditve, da se je v hišo vselila brez tožničine vednosti in da jo uporablja brez njenega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je torej, potem ko se je v dokaznem postopku prepričalo, da je lastnica sporne nepremičnine tožnica in ne toženec, tudi tretji toženki utemeljeno naložilo izselitev in izpraznitev hiše ter njeno vrnitev tožnici. Po 92. členu SPZ namreč lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tretja toženka ni dokazala, da ima za uporabo sporne nepremičnine ustrezen pravni naslov.
pritožba dolžnika zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - pravni interes
Ugotovitev, da dolžnik v tej fazi postopka ugodnejše odločbe ne more pričakovati, temelji na zakonsko predpisanih omejitvah možnosti odločanja izvršilnega sodišča o vloženem ugovoru, pri čemer takšne odločitve, za katero se zavzema dolžnik, in na kateri utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pritožbe, v tej fazi postopka sploh ni mogoče sprejeti.
obseg zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica
Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Določene rešitve so se izoblikovale v sodni praksi. Tako npr. velja, da je verjetnejša pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje in pravica tistega, ki se sklicuje na zakonsko domnevo. Kadar si konkurirata vknjižba in domneva, je verjetnejša pravica, ki se opira na vknjižbo.
pogodba o delu - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo zakonitosti - stečaj naročnika - zapadlost terjatve
Dejstva, da se lahko tudi po zadružnih pravilih tožena stranka ukvarja z dejavnostjo prevozništva in del v gradbeništvu ter da je pogodbe z naročnikom sklepala sama in da je sama tudi izstavila račune naročniku, kažejo na to, da ni šlo za zastopanje, temveč za dve pogodbi o delu.
Neizpolnitev odložnega pogoja po tistem, ko je ena stranka že izpolnila, ne more pomeniti, da drugi stranki ni treba izpolniti, ampak je potrebno šteti, da pogoj ni bil dogovorjen, in uporabiti splošno pravilo o roku izpolnitve obveznosti iz 289. člena Obligacijskega zakonika (OZ).