postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje goljufije
Upnika v času vložitve ugovora pravnomočne obsodbe še nista mogla ugovarjati kot ugovorni razlog iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, takega ugovora nista vložila niti po obsodbi, kar velja tudi za upraviteljico (!), a je v tem postopku to dejstvo upoštevno tudi v okviru ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
Iz opisa kaznivega dejanja samega izhaja, da je dolžnica oba upnika spravila v zmoto glede njenega premoženjskega stanja, jima prikrivala zadolženost, kar ustreza vsebini ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
izbris hipoteke - razdelitev obremenjene nepremičnine na etažno lastnino - pomotni vpis - prehod hipoteke na vse posamezne dele
Na podlagi 111. člena SPZ, hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini, zato je zemljiškoknjižno sodišče hipoteko pravilno preneslo na novonastale posamezne dele.
Pravnomočnih sklepov ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče nadomestiti z novo odločbo, s katero bi se odpravila, razveljavila ali spremenila prejšnja odločba, in tudi če bi bila pravnomočna odločba napačna in tako nezakonita, ima takšna pravnomočna odločba pravni učinek vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena.
dopustnost pritožbe – upravitelj – procesna legitimacija za pritožbo
Zakon stečajnemu upravitelju ne daje izrecne procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o njegovem predlogu, kar glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
Sodišče mora pri oceni dokazov tehtati tudi morebitne nasprotujoče si interese strank in upoštevati, da se dolžnik v tej fazi postopka do upnikovih trditev in dokazov nima možnosti opredeliti, kadar pa dokazi očitno kažejo na to, pa upoštevati tudi, da bi v primeru, da bi predlogu za začasno odredbo ugodilo, odločitev lahko nesorazmerno posegla v dolžnikov pravni položaj.
V zvezi z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak se je sodišče prve stopnje pravilno postavilo na stališče, da unovčitev bančne garancije ni pogojena z oceno vrednosti sanacije ugotovljenih napak.
osebni stečaj - odpust obveznosti -ugovor upnika - pogoji za odpust obveznosti - poročilo o stanju premoženja - solastninska pravica na nepremičnini
V tej zadevi je odločilno, da se je dolžnik glede na v citirani tožbi podane navedbe štel za (so)lastnika nepremičnine. Zato bi to moral tudi navesti v poročilu o stanju svojega premoženja.
Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na podatke zemljiške knjige, saj v tožbi zatrjuje, da je solastninsko pravico pridobil na originaren način, to je na podlagi samega zakona, kar pomeni, da vknjižba v zemljiško knjigo ni odločilno dejstvo.
V skladu s prvim v zvezi z drugim odstavkom 278. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice uspešno izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika takrat, ko postane sodba, po kateri je toženec dolžan tožniku vrniti kar je prejel na podlagi pravnega dejanja, ki je bilo izpodbito, pravnomočna. Zaradi tega tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti kot so ji bile prisojene (in zahtevane), temveč le od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Prostovoljni rok (paricijski rok) začne teči od pravnomočnosti takšne sodbe, saj bo tožena stranka glede na omenjeno specialno zakonsko določbo (278. člena ZFPPIPP) šele takrat prišla v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ).
ZPP člen 111. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 71, 71/1, 71/2, 120, 120/2.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – prenehanje zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – štetje rokov
Po prvem odstavku 71. člena ZZK-1 preneha zaznamba vrstnega reda veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo, kar celo ne glede na posebna pravila o štetju rokov pomeni, da vpis, ki je bil predlagan 10.1.2013 ob 15.03.52 uri ni bil predlagan po izteku enoletnega roka. Za odločitev v zadevi pa je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati tudi 111. člen ZPP, za kar je podlaga v drugem odstavku 120. člena ZZK-1 in v 37. členu ZNP. ZZK-1 namreč posebnih določb o štetju rokov nima, v tretjem odstavku 111. člena ZPP pa je določeno, da se roki, ki so določeni po letih, končajo s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, v obravnavanem primeru torej z iztekom dne 10.1.2013.
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ni relevantno in se v tem postopku ne presoja.
odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – pravočasnost ugovora – dopolnitev ugovora z novimi navedbami - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje poslovne goljufije
Iz upnikove vloge z dne 29.4.2013 je razvidno, da upnik takrat ni vložil novega ugovora, temveč je sodišču v zvezi s svojim ugovorom z dne 16.11.2011 in sklepom sodišča z dne 19.12.2011 le sporočil, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Ta upnikova vloga tako ne predstavlja ugovora zoper odpust obveznosti, sodišče prve stopnje pa o ugovoru z dne 16.11.2011 v delu, ki se nanaša na obstoj ovire, sploh še ni odločilo, saj se o tem ni izreklo v izreku sklepa.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev stečajne mase – znesek unovčene stečajne mase
Nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneska, ki ga predstavlja unovčena stečajna masa.
predhodna odredba na temelju sklenjene sodne poravnave – izvršljivost sodne poravnave
Predhodno odredbo je mogoče izdati na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva. Ker je sodna poravnava z dne 6.3.2013 v času odločanja o pritožbi postala izvršljiva, niso več izpolnjeni pogoji za predhodno odredbo po 257. členu ZIZ.
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
Da bi toženec pri primopredaji poslov ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, bi svojo naslednico na položaju poslovodje pravnega prednika tožeče stranke moral opozoriti na obstoj dogovora z dne 06.12.2006 in pojasniti njegove posledice.
postopek osebnega stečaja – založitev predujma – predlog za začetek stečajnega postopka – podaljšanje roka za dopolnitev predloga – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – pojasnilna dolžnost sodišča
Za postopek osebnega stečaja se uporabljajo tudi določila 3., 4. in 5. odstavka 233. člena ZFPPIPP. Iz teh določil je jasno razvidno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka zakonski rok, ki ni podaljšljiv, ne pa sodni rok, ki bi ga sodišče smelo podaljšati. Dolžnik tudi ni vložil predloga za začetek postopka na zapisnik pri sodišču, temveč je ta predlog vložil po odvetniku po elektronski poti. V teh primerih pa ne obstaja pojasnilna dolžnost sodišča v smislu 383.a člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 118, 118-4, 121. ZPP člen 243.
razrešitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – imenovanje upravitelja – pravnoorganizacijska oblika – delovna (ne)zmožnost
Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla, v tem postopku ni upoštevna okoliščina.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – pravnomočna odločitev – res iudicata
Zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo o predlogu toženca za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, je pravilen in zakonit.
ZPP člen 325, 327. ZPIZ člen 124. ZPIZ-1 člen 94, 390, 397. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/2, 82/3.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja
Tožnik je pri tožencu v času veljavnosti ZPIZ-1 uveljavljal pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po ZPIZ/92, ki je ZPIZ-1 ne ureja več, kar je toženec z izpodbijano odločbo zavrnil. Ker toženec o nadomestilu za invalidnost po ZPIZ-1 ni odločal, je sodišče izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo tožencu, da odloči o nadomestilu za invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074026
OZ člen 142, 142/1, 179. ZPP člen 318, 318/1.
odgovornost za drugega – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta starosti – razbremenitev krivde – dokazno breme – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – napačna uporaba materialnega prava
Starši ogovarjajo za ravnanje otrok od dopolnjenega sedmega leta starosti (pa do polnoletnosti) krivdno. Dolžno ravnanje staršev opredeljuje vsebina roditeljske pravice. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega mladoletnika, pač pa njihova odgovornost temelji na njihovih opustitvah. Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki. Ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja.