V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
odpoved pogodbe – odškodninska terjatev zaradi razveze pogodbe – prijava terjatve – rok – pravočasnost prijave terjatve
V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.
procesne obresti – zakonske zamudne obresti – nesklepčnost – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice in zapadlih, a neplačanih obresti za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen.
Dejstvo, da tožnik pojma zadoščenje (v smislu neke nadomestne zadovoljitve nepremoženjskega prikrajšanja) glede na svoje zdravstveno stanje ni sposoben razumeti, še ne pomeni, da ni upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo; pomembno je, da se zaveda svoje prikrajšanosti, kar pa je v obravnavanem primeru izkazano.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – kvalitativna prvina terjatve – kvantitativna prvina terjatve
V fazi odločanja o začasni odredbi je z vidika verjetno izkazane terjatve pomembno to, ali je verjetno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, ne pa tudi to, ali je verjetno izkazan prav takšen delež, kot ga tožeča stranka uveljavlja.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – obstoj življenjske in ekonomske skupnosti – ločeno življenje zakoncev – prenehanje zakonske skupnosti – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje domneve o enakih deležih – način uveljavljanja nadpolovičnega deleža – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Vložitev razvezne tožbe je trenutek, od katerega (kljub formalnemu trajanju zakonske zveze do pravnomočne odločitve o razvezi) ni več mogoče govoriti o pridobivanju skupnega premoženja.
Intimni zapis osebne želje lahko odraža nezadovoljstvo v partnerski zvezi oziroma razmišljanje o prekinitvi te zveze, ne predstavlja pa njenega dejanskega prenehanja. Da bi imela tak učinek, mora biti ta volja jasno izražena navzven.
Sočasno ljubezensko razmerje enega od zakoncev z nekim drugim partnerjem še ne povzroči prenehanja zakonske zveze z zakonskim partnerjem.
ZPP člen 141. ZFPPIPP člen 292. Sodni red 74, 74/5.
sklep o začetku stečajnega postopka – vročanje – obstoj predalčnika – uvodni razgovor s stečajnim dolžnikom – seznanitev z začetkom stečajnega postopka
Niti s fotografijami niti z ogledom ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik imel hišni predalčnik v času vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka. Odločilno pa je stanje v času vročanja, ne pa sedanje stanje.
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
Da bi toženec pri primopredaji poslov ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, bi svojo naslednico na položaju poslovodje pravnega prednika tožeče stranke moral opozoriti na obstoj dogovora z dne 06.12.2006 in pojasniti njegove posledice.
Sodišče je dolžno zahtevati od stranke, pri kateri se dokazno gradivo nahaja, naj dokazno gradivo (listino) v primernem roku predloži. Toženka se je sicer branila, da s podatki o predlaganih pričah ne razpolaga, vendar se sodišče do navedenega ni niti opredelilo niti izvedlo dokazov za ugotovitev tega dejstva.
ZPP člen 111. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 71, 71/1, 71/2, 120, 120/2.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – prenehanje zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – štetje rokov
Po prvem odstavku 71. člena ZZK-1 preneha zaznamba vrstnega reda veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo, kar celo ne glede na posebna pravila o štetju rokov pomeni, da vpis, ki je bil predlagan 10.1.2013 ob 15.03.52 uri ni bil predlagan po izteku enoletnega roka. Za odločitev v zadevi pa je po oceni pritožbenega sodišča potrebno upoštevati tudi 111. člen ZPP, za kar je podlaga v drugem odstavku 120. člena ZZK-1 in v 37. členu ZNP. ZZK-1 namreč posebnih določb o štetju rokov nima, v tretjem odstavku 111. člena ZPP pa je določeno, da se roki, ki so določeni po letih, končajo s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, v obravnavanem primeru torej z iztekom dne 10.1.2013.
V skladu s prvim v zvezi z drugim odstavkom 278. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice uspešno izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika takrat, ko postane sodba, po kateri je toženec dolžan tožniku vrniti kar je prejel na podlagi pravnega dejanja, ki je bilo izpodbito, pravnomočna. Zaradi tega tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti kot so ji bile prisojene (in zahtevane), temveč le od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Prostovoljni rok (paricijski rok) začne teči od pravnomočnosti takšne sodbe, saj bo tožena stranka glede na omenjeno specialno zakonsko določbo (278. člena ZFPPIPP) šele takrat prišla v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ).
postopek osebnega stečaja – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – obsodba za kaznivo dejanje goljufije
Upnika v času vložitve ugovora pravnomočne obsodbe še nista mogla ugovarjati kot ugovorni razlog iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, takega ugovora nista vložila niti po obsodbi, kar velja tudi za upraviteljico (!), a je v tem postopku to dejstvo upoštevno tudi v okviru ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
Iz opisa kaznivega dejanja samega izhaja, da je dolžnica oba upnika spravila v zmoto glede njenega premoženjskega stanja, jima prikrivala zadolženost, kar ustreza vsebini ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.
odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – pravočasnost ugovora – dopolnitev ugovora z novimi navedbami - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje poslovne goljufije
Iz upnikove vloge z dne 29.4.2013 je razvidno, da upnik takrat ni vložil novega ugovora, temveč je sodišču v zvezi s svojim ugovorom z dne 16.11.2011 in sklepom sodišča z dne 19.12.2011 le sporočil, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Ta upnikova vloga tako ne predstavlja ugovora zoper odpust obveznosti, sodišče prve stopnje pa o ugovoru z dne 16.11.2011 v delu, ki se nanaša na obstoj ovire, sploh še ni odločilo, saj se o tem ni izreklo v izreku sklepa.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 118, 118-4, 121. ZPP člen 243.
razrešitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – imenovanje upravitelja – pravnoorganizacijska oblika – delovna (ne)zmožnost
Izbira pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja dejavnost in posledično stanje, v kateri se je ta pravna osebna znašla, v tem postopku ni upoštevna okoliščina.
ZST-1 člen 11, 11/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko in finančno stanje stranke – pritožbene novote
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks višje sodišče pritožbenih trditev tožeče stranke ni upoštevalo, saj tožeča stranka teh trditev v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila in predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto.
OZ člen 86, 86/1. ZDR člen 12, 13, 18, 18/1. ZGD člen 35, 35/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, ki jo je v imenu tožene stranke sklenila prokuristka. Prokuristka je imela vsa pooblastila za sklenitev te pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga sam podpis te pogodbe oziroma njena sklenitev, kljub temu, da pogodb o zaposlitvi od leta 1995 ni sklepala in kljub temu, da pri toženi stranki ni bila več zaposlena, ni zloraba položaja. Zloraba položaja bi bila podana šele v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi podpisana in sklenjena le fiktivno in ne z namenom opravljanja dela, da je bila torej sklenjena zgolj z namenom prijave toženca v zavarovanje, tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in se do tega tudi ni opredelilo.
ZFPPIPP člen 104, 104/1, 104/1-1, 291, 291/2, 294.
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – dopolnjevanje otvoritvenega poročila – zamuda pri predložitvi
Otvoritveno poročilo dejansko ni bilo sestavljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, na kar je mogoče sklepati na podlagi dejstva, da ga je upraviteljica kar dvakrat dopolnjevala.
Dvom, da bo (katerakoli) tožena stranka iz pravdnega postopka po zaključku postopka sposobna plačati dosojeno terjatev, vedno obstaja, tak dvom pa ne izkazuje nevarnosti v smislu 1. odstavka 257. člena ZIZ. Nevarnost mora biti konkretizirana.
posredniška pogodba – oblika pogodbe – ustno sklenjena pogodba – posredniški dnevnik – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je resničnost svojih navedb dokazovala s predložitvijo elektronske korespondence med pravdnima strankama in zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika, medtem ko je tožena stranka v dokaz svojih navedb sicer predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, vendar pa sodišče prve stopnje tega dokaza ni moglo izvesti zaradi njegove neudeležbe na naroku za glavno obravnavo. Ker pa tudi morebitnih drugih dokazov ni predložila, ni zadostila dokaznemu bremenu glede ugovorov, s katerimi je izpodbijala utemeljenost vtoževanega zahtevka.