Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata biti v vzročni zvezi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljajo obstoj domneve iz 2. odstavka 255. člena OZ, pri čemer je ugotovilo, da navedena domneva ni podana. Tožena stranka je namreč za sporno nepremičnino plačala ceno, kot jo je ugotovil sodni izvedenec in cenilec, zatorej o prenizki ceni ni mogel govoriti. Posledično je torej dolžnik za sporno nepremičnino prejel ekvivalent njene vrednosti, zato se njegovo premoženje ni zmanjšalo, le spremenila se je njegova struktura.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
V tej zadevi se ni spremenil le tožbeni predlog in je tožnica namesto enega načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, zahtevala drugi način, ampak je takšni spremembi botrovala tudi sprememba trditvene podlage. Tožnica svojega zahtevka namreč ni več utemeljevala (zgolj) na podlagi motilnega ravnanja, s katerim sta toženki motili njeno posest 14. 10. 2007, ampak je temu dodala novo motilno ravnanje storjeno kasneje in na drugačen način in v zvezi s tem ravnanjem v 2. odstavku tožbenega predloga zahtevala sodno varstvo. Takšno procesno aktivnost pa je potrebno opredeliti kot spremembo tožbe.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.
Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen1, 2. ZKolP člen 5. ZDR člen 49.
Določbe KPPN določajo ugodnejšo odmero letnega dopusta za tožnico kot določbe KPČIZKD in PKP. Glede na navedeno je v konkretnem primeru ob upoštevanju pogodbe o zaposlitvi, 49. člena ZDR in načela hierarhije kolektivnih pogodb (ki je določen s 5. členom ZKolP,) utemeljena uporaba KPPN.
dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov (npr. pravni posel, sodno ali upravno odločbo) za izvrševanje služnosti, za katerega se kasneje pokaže, da je pomanjkljiv ali neveljaven.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu – policijsko delo – pravno priznana škoda – nevarna dejavnost
Delo policistke, ko mora vkleniti visokega moškega, ki je vinjen in se upira, sodi med nevarno dejavnost. Ker je povzročitelj s škodo ugriznil policistko v stegno in je zato imela štirinajst dni modrico in bolečine, ne gre za zanemarljivo škodo in je zato njena škoda pravnorelevantna.
odpoved pogodbe – odškodninska terjatev zaradi razveze pogodbe – prijava terjatve – rok – pravočasnost prijave terjatve
V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.
procesne obresti – zakonske zamudne obresti – nesklepčnost – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice in zapadlih, a neplačanih obresti za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – kvalitativna prvina terjatve – kvantitativna prvina terjatve
V fazi odločanja o začasni odredbi je z vidika verjetno izkazane terjatve pomembno to, ali je verjetno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, ne pa tudi to, ali je verjetno izkazan prav takšen delež, kot ga tožeča stranka uveljavlja.
odgovornost pri nesreči premikajočih se vozil – vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto – prehitevanje kolone vozil v križišču po pasu za zavijanje v levo – razporeditev odgovornosti med voznikoma motornih vozil
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
napotitev na pravdo – ugotavljanje zakonitih dedičev – zakoniti dedič – dediči kot nujni sosporniki – nujno sosporništvo – matična knjiga – podatki iz matične knjige
Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni. Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 540, 540/1.
pravica do izjave – rok za odgovor – zahtevnost vloge – preklic darila- huda nehvaležnost
Stranka je prejela pripravljalno vlogo tik pred narokom. Sodišče je njen predlog, naj ji podeli rok za odgovor, zavrnilo. Merilo, ali je s tem kršilo njeno pravico do izjave, je, ali je bila vloga zahtevna in obsežna do te mere, da kvalitetnega odgovora na naroku ni mogla dati.
Kot hudo nehvaležnost sodna praksa ocenjuje ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila, pri čemer je pri presoji pravnega standarda hude nehvaležnosti potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Tako na primer slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje ne utemeljujejo preklica darila.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ima pogodbeno (obligacijsko) podlago. Tak zahtevek ima sicer stvarnopravne posledice, a to zato še ni stvarna pravica in zahtevek, s katero se uveljavlja, ni stvarnopravni zahtevek. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da tak zahtevek nikoli ne zastara.