sklep o dedovanju – sodna poravnava – dedni dogovor – napotitev na pravdo – obstoj zunajzakonske skupnosti – rešitev medsebojnih spornih razmerij – pisna napaka
Sodna poravnava predstavlja dedni dogovor, ki ga je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upoštevalo, zmotno pa ni ugotovilo, da sta dediča zapuščine tako sin pokojnika, kakor tudi pritožnica vsak do ½. S tem, ko je dedič v sodni poravnavi priznal pritožnici pravico, da deduje osebno vozilo iz zapuščine, ni bilo več sporno dejstvo, zaradi katerega je bila pritožnica iz zapuščinskega postopka napotena na pravdo, da dokaže obstoj zunajzakonske skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076152
OZ člen 111, 111/2.
prepozne priloge – nepravočasne priloge k pritožbi – nepravočasna pritožba – prepozna pritožba – ara – izpolnitev pogodbe
Priloge v zvezi s pritožbo so bile vložene na sodišče po preteku 15 dnevnega roka za pritožbo. Ker je bila slednja vloga vložena prepozno, ni upoštevna in pritožbeno sodišče na navedbe v njej ne odgovarja.
V posledici razvezepogodbe ima v primeru, če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo (tožnik je tožencu izročil 5.000,00 EUR are, en obrok v višini 19.215,00 EUR in 7.377,31 EUR po izvršbi) le-ta pravico do vrnitve tistega kar je dal.
odpoved pogodbe – odškodninska terjatev zaradi razveze pogodbe – prijava terjatve – rok – pravočasnost prijave terjatve
V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.
dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
Pravno relevantne okoliščine za določitev preživnine morajo biti bistveno spremenjene. Upoštevaje sleherne spremembe bi namreč iz izvotlilo pomen pravnomočnosti odločbe o določitvi preživnine.
ZPP člen 154, 163. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 19.
pravdni stroški – stroški potrebni za pravdo – uspeh v pravdi – stroški prihodov na obravnave – pripombe na izvedeniško mnenje – strošek kilometrine
Sodišče o povrnitvi stroškov odloči zgolj na določeno zahtevo stranke in ne samostojno.
Tožnik zaradi invalidnosti ne more potovati z javnimi prevoznimi sredstvi, kar predstavlja opravičen razlog, ki omogoča povrnitev stroškov za vožnjo z osebnim avtomobilom.
Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077377
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/3, 285.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - sekundarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina - odmera višine odškodnine – materialno procesno vodstvo – zaslišanje izvedenca
Z zaslišanjem izvedenca je sodišče prve stopnje učinkovito odpravilo pomanjkljivosti, na katere je tožnik opozoril po prejemu izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve.
Da je strah pravno priznana škoda samo ob izpolnitvi predpostavk glede intenzivnosti in dolgotrajnosti, je tudi v sodni praksi zavzeto enotno stališče. Sekundarni strah je tisti strah, ki ga oškodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic škodnega dogodka in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – vsebina predloga za izvršbo – identifikacijski podatki dolžnika – nepopoln predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo
Ne zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navede le pravilno EMŠO ali davčno številko, temveč mora navesti tako pravilno osebno ime in naslov prebivališča kot tudi pravilen datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko. Ti podatki se morajo skladati – ustrezati morajo tako vpisani osebi v CRP. Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073207
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZN člen 4.
izvršljiv notarski zapis – učinki izvršljivega notarskega zapisa – res iudicata – obstoj terjatve
Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava. Kot v poravnavi tudi v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more biti dvoma o obstoju terjatve. Terjatev z notarskim zapisom, ki je izvršilni naslov, dobi novo pravno naravo. Vprašanje o iztožljivosti enako, kot pri poravnavi, ne more biti več aktualno. Ker ima torej izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, gre dejansko za že razsojeno stvar, zato je bilo napadeno sodbo razveljaviti, tožbo pa zavreči.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077383
ZPP člen 163, 318, 338, 338/2. OZ člen 174, 179.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – pravična odškodnina – telesne bolečine in strah – ugriz psa – nepremoženjska škoda – dokaz z izvedencem – vročitev zahtevka za povračilo stroškov
Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
Zmotno meni pritožba, da bi lahko sodišče o nepremoženjski škodo odločilo le s pomočjo izvedenca. Le če bi tožena stranka ugovarjala priloženim navedbam v odgovoru na tožbo, bi sodišče izvajalo tudi te dokaze.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata biti v vzročni zvezi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljajo obstoj domneve iz 2. odstavka 255. člena OZ, pri čemer je ugotovilo, da navedena domneva ni podana. Tožena stranka je namreč za sporno nepremičnino plačala ceno, kot jo je ugotovil sodni izvedenec in cenilec, zatorej o prenizki ceni ni mogel govoriti. Posledično je torej dolžnik za sporno nepremičnino prejel ekvivalent njene vrednosti, zato se njegovo premoženje ni zmanjšalo, le spremenila se je njegova struktura.
SPZ in ZNP, ki delitev solastne nepremičnine urejata, glede predmeta delitve nimata posebnih določb – ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino – hišo – je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je.
V tej zadevi se ni spremenil le tožbeni predlog in je tožnica namesto enega načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, zahtevala drugi način, ampak je takšni spremembi botrovala tudi sprememba trditvene podlage. Tožnica svojega zahtevka namreč ni več utemeljevala (zgolj) na podlagi motilnega ravnanja, s katerim sta toženki motili njeno posest 14. 10. 2007, ampak je temu dodala novo motilno ravnanje storjeno kasneje in na drugačen način in v zvezi s tem ravnanjem v 2. odstavku tožbenega predloga zahtevala sodno varstvo. Takšno procesno aktivnost pa je potrebno opredeliti kot spremembo tožbe.
procesne obresti – zakonske zamudne obresti – nesklepčnost – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice in zapadlih, a neplačanih obresti za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – obstoj življenjske in ekonomske skupnosti – ločeno življenje zakoncev – prenehanje zakonske skupnosti – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje domneve o enakih deležih – način uveljavljanja nadpolovičnega deleža – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Vložitev razvezne tožbe je trenutek, od katerega (kljub formalnemu trajanju zakonske zveze do pravnomočne odločitve o razvezi) ni več mogoče govoriti o pridobivanju skupnega premoženja.
Intimni zapis osebne želje lahko odraža nezadovoljstvo v partnerski zvezi oziroma razmišljanje o prekinitvi te zveze, ne predstavlja pa njenega dejanskega prenehanja. Da bi imela tak učinek, mora biti ta volja jasno izražena navzven.
Sočasno ljubezensko razmerje enega od zakoncev z nekim drugim partnerjem še ne povzroči prenehanja zakonske zveze z zakonskim partnerjem.
dedna izjava – preklic dedne izjave – izpodbijanje izjave o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine v pravdi – prekinitev postopka
Izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki pa je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
V zapuščinskem postopku se ne more izpodbijati veljavnosti izjave o odstopu dednega deleža, ker je zato potrebna pravda.
napotitev na pravdo – ugotavljanje zakonitih dedičev – zakoniti dedič – dediči kot nujni sosporniki – nujno sosporništvo – matična knjiga – podatki iz matične knjige
Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni. Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.