sestavine izreka – določitev paricijskega roka po uradni dolžnosti – zahtevek v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku sicer ni njegova obligatorna sestavina, vendar ga mora sodišče v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, določiti po uradni dolžnosti.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu – policijsko delo – pravno priznana škoda – nevarna dejavnost
Delo policistke, ko mora vkleniti visokega moškega, ki je vinjen in se upira, sodi med nevarno dejavnost. Ker je povzročitelj s škodo ugriznil policistko v stegno in je zato imela štirinajst dni modrico in bolečine, ne gre za zanemarljivo škodo in je zato njena škoda pravnorelevantna.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – obstoj življenjske in ekonomske skupnosti – ločeno življenje zakoncev – prenehanje zakonske skupnosti – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje domneve o enakih deležih – način uveljavljanja nadpolovičnega deleža – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Vložitev razvezne tožbe je trenutek, od katerega (kljub formalnemu trajanju zakonske zveze do pravnomočne odločitve o razvezi) ni več mogoče govoriti o pridobivanju skupnega premoženja.
Intimni zapis osebne želje lahko odraža nezadovoljstvo v partnerski zvezi oziroma razmišljanje o prekinitvi te zveze, ne predstavlja pa njenega dejanskega prenehanja. Da bi imela tak učinek, mora biti ta volja jasno izražena navzven.
Sočasno ljubezensko razmerje enega od zakoncev z nekim drugim partnerjem še ne povzroči prenehanja zakonske zveze z zakonskim partnerjem.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
dedna izjava – preklic dedne izjave – izpodbijanje izjave o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine v pravdi – prekinitev postopka
Izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki pa je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
V zapuščinskem postopku se ne more izpodbijati veljavnosti izjave o odstopu dednega deleža, ker je zato potrebna pravda.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077377
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/3, 285.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - sekundarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina - odmera višine odškodnine – materialno procesno vodstvo – zaslišanje izvedenca
Z zaslišanjem izvedenca je sodišče prve stopnje učinkovito odpravilo pomanjkljivosti, na katere je tožnik opozoril po prejemu izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve.
Da je strah pravno priznana škoda samo ob izpolnitvi predpostavk glede intenzivnosti in dolgotrajnosti, je tudi v sodni praksi zavzeto enotno stališče. Sekundarni strah je tisti strah, ki ga oškodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic škodnega dogodka in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – vsebina predloga za izvršbo – identifikacijski podatki dolžnika – nepopoln predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo
Ne zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navede le pravilno EMŠO ali davčno številko, temveč mora navesti tako pravilno osebno ime in naslov prebivališča kot tudi pravilen datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko. Ti podatki se morajo skladati – ustrezati morajo tako vpisani osebi v CRP. Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
procesne obresti – zakonske zamudne obresti – nesklepčnost – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice in zapadlih, a neplačanih obresti za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen.
odpoved pogodbe – odškodninska terjatev zaradi razveze pogodbe – prijava terjatve – rok – pravočasnost prijave terjatve
V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.
Dejstvo, da tožnik pojma zadoščenje (v smislu neke nadomestne zadovoljitve nepremoženjskega prikrajšanja) glede na svoje zdravstveno stanje ni sposoben razumeti, še ne pomeni, da ni upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo; pomembno je, da se zaveda svoje prikrajšanosti, kar pa je v obravnavanem primeru izkazano.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov (npr. pravni posel, sodno ali upravno odločbo) za izvrševanje služnosti, za katerega se kasneje pokaže, da je pomanjkljiv ali neveljaven.
Tudi izraženo mnenje otroka se presoja v kontekstu varovanja njegovih koristi, ki se odražajo v napovedi njegovega uspešnega osebnostnega razvoja.
Načeloma velja, da mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze, razen tistih, za katere ugotovi, da niso pravno relevantni, ali jih stranka ni ustrezno substancirala. Odstop od tega pravila je dopusten, če sodišče ugotovi, da je dejstvo že dokazano, izjemoma pa tudi v primerih, ko sodišče argumentirano obrazloži, da dokaz, tudi če bi uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
napotitev na pravdo – ugotavljanje zakonitih dedičev – zakoniti dedič – dediči kot nujni sosporniki – nujno sosporništvo – matična knjiga – podatki iz matične knjige
Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni. Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.
V tej zadevi se ni spremenil le tožbeni predlog in je tožnica namesto enega načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, zahtevala drugi način, ampak je takšni spremembi botrovala tudi sprememba trditvene podlage. Tožnica svojega zahtevka namreč ni več utemeljevala (zgolj) na podlagi motilnega ravnanja, s katerim sta toženki motili njeno posest 14. 10. 2007, ampak je temu dodala novo motilno ravnanje storjeno kasneje in na drugačen način in v zvezi s tem ravnanjem v 2. odstavku tožbenega predloga zahtevala sodno varstvo. Takšno procesno aktivnost pa je potrebno opredeliti kot spremembo tožbe.
določitev preživnine – zakonska dolžnost preživljanja - sposobnosti in zmožnosti staršev – dohodek – kredit
Podlaga za določitev finančnih zmožnosti preživninskega zavezanca so dohodki, ki jih je prejemal v daljšem časovnem obdobju, medtem ko je bistvena sprememba v dohodkih lahko podlaga za kasnejše zvišanje oziroma znižanje preživnine.
Kreditne obveznosti nimajo prednosti pred preživninsko obveznostjo in se pri izračunu višine preživnine načeloma ne upoštevajo.
sklep o dedovanju – sodna poravnava – dedni dogovor – napotitev na pravdo – obstoj zunajzakonske skupnosti – rešitev medsebojnih spornih razmerij – pisna napaka
Sodna poravnava predstavlja dedni dogovor, ki ga je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upoštevalo, zmotno pa ni ugotovilo, da sta dediča zapuščine tako sin pokojnika, kakor tudi pritožnica vsak do ½. S tem, ko je dedič v sodni poravnavi priznal pritožnici pravico, da deduje osebno vozilo iz zapuščine, ni bilo več sporno dejstvo, zaradi katerega je bila pritožnica iz zapuščinskega postopka napotena na pravdo, da dokaže obstoj zunajzakonske skupnosti.