ZIP člen 4, 29, 29/3, 49, 143, 143/1, 244, 265, 265/3, 4, 29, 29/3, 49, 143, 143/1, 244, 265, 265/3.
izvršba na nepremičnine
Tudi pri nepremičninah velja načelo omejitve zavarovanja poplačila terjatve na potreben obseg. To pomeni, da lahko dolžnik predlaga namesto zavarovanja z nepremičnim premoženjem druga izvršilna sredstva oz. da lahko predlaga zavarovanje z drugo nepremičnino. Sodišče bo njegovemu predlogu ugodilo, če bo izkazal za verjetno, da bo na predlagani način poplačilo upnikove terjatve zavarovano. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljana v tujini. Če je upnik iz tujine in bo izvršbo predlagal v Republiki Sloveniji na podlagi sodbe tujega sodišča ali morebitne sodne poravnave, sklenjene pred tujim sodiščem, bo šlo za izvršitev odločbe (oz. poravnave) domačega sodišča (v tem primeru tujega sodišča) v tujini (v tem primeru v Republiki Sloveniji).
Po določilih ZPP je tožnik tisti, ki mora dokazati dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek. Če tožnik ne dokaže vzročne zveze in obstoja premoženjske škode, njegov zahtevek ni utemeljen.
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - odtujitev stvari med pravdo - ugotovitvena tožba - pravni interes
Če toženec med posestno pravdo stvar (v konkretnem primeru poslovni prostor) proda, je potrebno dajatveni del motenjske tožbe (zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja) zavrniti, ker bi bil sklep sodišča o vrnitvi proti tožencu neizvršljiv in ker tožnik v posestnem sporu tudi nima možnosti prilagoditve restitucijskega zahtevka novo nastali situaciji (in namesto njega npr. zahtevati od tožene stranke plačilo odškodnine). V primeru ugotovitve, da je vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja nemogoča, se ne more samo delno ugoditi tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti na tak način, da bi se ugotovilo le dejstvo, da je bil storjen poseg v posest, ki predstavlja motenje posesti, ker taka ugotovitev sama zase (brez izkazane pravne koristi na ugotovitvi storjenega motenja posesti) nima nobenega pomena.
Eventualni naklep je podan, če se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegove storitve ali opustitve nastane prepovedana posledica (zavestna sestavina ), pa je privolil, da posledica nastane (voljna sestavina). V kolikor ni dejstev ki bi dokazovala, da je storilec v nastanek poškodbe privolil,ni podan eventualni naklep, pač pa je mogoče govoriti le o milejši krivdni obliki in sicer zavestni ali nezavestni malomarnosti.
ZVCP člen 38, 38. ZOR člen 165, 165/4, 165, 165/4.
cestni promet s kolesom - odgovornost za drugega - odgovornost staršev
Po določilu 38. člena Zakona o varnosti cestnega prometa smejo otroci samostojno voziti kolo v prometu na cesti: - če so stari več kot 7 let, ter - so se usposobili za vožnjo koles in imajo pri sebi kolesarsko izkaznico. Sicer morajo voziti v spremstvu osebe, stare nad 14 let.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00509
ZOR člen 45, 45/1, 45/6. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 68, 77. ZTLR člen 21, 28, 28/2, 28/4. ZIP člen 14, 265, 265/1.
predpogodba - tožba na sklenitev glavne pogodbe - zavarovanje terjatve - stvarne pravice - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost
Če nasprotna stranka iz predpogodbe ne sklene glavne pogodbe, se tožbeni zahtevek glasi na sklenitev glavne pogodbe. Če bo tožnik uspel s svojim tožbenim zahtevkom, bo šele prišlo do sklenitve glavne pogodbe (oz. bo akt volje nasprotnika nadomestila pravnomočna sodba).
Na podlagi pravnega pravila paragrafov 68 in 77 prejšnjega Zakona o zemljiških knjigah se zaznamba spora lahko dovoli, če se s tožbo izpodbija neka vknjižba in zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Torej oseba, ki s tožbo zahteva priznanje neke pravice, ki še ni vpisana v zemljiški knjigi, ne more utemeljeno zahtevati zaznambe tega spora v zemljiški knjigi. Lahko pa predlaga, da se izda začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet spora, če so za izdajo take odredbe izpolnjeni zakonski pogoji. Z vpisom zaznambe spora se lahko v zemljiški knjigi zavaruje samo stvarna, nikakor pa ne obligacijska pravica (npr. na sklenitev glavne pogodbe). Na podlagi pravnega pravila paragrafa 77 prejšnjega Zakona o zemljiških knjigah se zaznamba spora lahko dovoli tudi, če se s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (oz. skupnega dela zakoncev v teku zakona). Gre za izjemo od splošnega pravila, ko lahko tožnik v pravdi dokazuje, da je na izvenknjižni način pridobil lastnino, da je torej obstoječe zemljiškoknjižno stanje nepravilno in da ga je treba popraviti. Za izjemo gre samo v tistih primerih, ko se po zakonu (ne pa na podlagi pravnega posla) pridobi stvarna pravica brez vpisa v zemljiško knjigo.
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ne zadostuje vsakršna subjektivna nevarnost, ampak le konkretizirana. To pomeni, da ne zadostuje zgolj možnost, da bo izterjava terjatve onemogočena ali precej otežkočena (npr. zaradi stečaja), pač pa se zahteva neko aktivno ravnanje dolžnika, iz katerega izhaja, da bo ravno zaradi takšnega (konkretnega) ravnanja izterjava terjatve onemogočena ali precej otežkočena.
predkupna pravica - trajanje - časovna omejitev - razpolaganje z lastninsko pravico
V zadevi je bila dogovorjena predkupna pravica pred 1.10.1978, ko je začel veljati zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR - glej 1109. člen). Zato je bistveno vprašanje, ali je predkupno pravico obravnavati po pravnih pravilih , ki niso poznala prisilne časovne omejitve (paragrafi 1072 - 1079 ODZ), ali po ZOR, ki v členu 531 pozna prenehanje pogodbene predkupne pravice najkasneje po petih letih od sklenitve pogodbe. Načelno velja določilo 1106. člena ZOR, da se ta zakon ne uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona - torej pred 1.10.1978. Vendar pa ni mogoče prezreti prisilne narave 2. odstavka 531. člena ZOR, da se tudi dogovorjeni daljši rok skrajša na pet let. V tej omejitvi je izražen družbeni interes za prosto razpolaganje z lastninsko pravico, ki je ustavna kategorija tudi v 33. in 67. členu Ustave RS, katero prosto razpolaganje predkupna pravica omejuje.
postopek v gospodarskih sporih - izvršilni postopek
Za vloge v izvršilnem postopku se ne plačujejo za 100% povišane takse, čeprav so subjekti tega postopka taki, da bi pravdni postopek, če bi se pravdali, tekel po pravilih o postopku v gospodarskih sporih.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
napotitev na pravdo - ugotovitvena tožba - pravni interes
Tudi za uspešno nadaljevanje že pred stečajem začete pravde mora imeti upnik sklep o napotitvi na pravdo, ker z njim izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo.
Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve je treba kot olajševalno okoliščino ovrednotiti hudo stanovanjsko stisko v kateri sta se obdolženca znašla s petčlansko družino ter dejstvo, da je nadaljnje bivanje v prejšnjem stanovanju za zdravje enega od njunih otrok zelo škodljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00328
ZPP (1977) člen 89, 89/1. ZOR člen 18, 18/2, 436, 436/1. ZPPSL člen 117, 117/1, 127, 127/1. ZZD člen 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 275, 290, 301, 302.
STEČAJNI POSTOPEK - ločitvena pravica - razlaga pogodbenih določil - zadruge - vrnitev sredstev kooperantov - cesija - pomoč prava neuki stranki - gospodarski subjekt
Tožeča stranka je gospodarski subjekt, od katerega se pričakujejo tisto znanje in izkušnje, ki so potrebne v gospodarstvu in prometu.
Tako se tudi pričakuje, da bo poskrbela za opravo ustreznih pravdnih dejanj: osebno ali po pooblaščencu.
Ker so zadružniki (kooperanti) svoja sredstva v zadrugo združili nepovratno, jim ne gre pravica do vrnitve združenih sredstev oz. pravica do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi.
Reverz je pismeno potrdilo o prevzemu blaga (katerega je po odrabi potrebno vrniti). Značilno za posodbeno pogodbo je, da je kavza brezplačna uporaba v korist komodatarja, da je predmet posodbe individualno določena stvar in da je vrnitvena dolžnost prinosniška dolžnost (vrnitveni predmet je prinosnina, vrnitveni kraj pa kraj, kjer je domicil upnika). Ker je predmet obveznosti individualno določena stvar, ima upnik primarno zahtevek na vrnitev izposojenih palet. Šele podrejeno, če ne bi uspel s takšnim zahtevkom, bi lahko namesto naturalne restitucije uveljavljal denarno nadomestilo (plačilo) kot odškodnino za izposojene, a ne tudi vrnjene palete.