Uredba (EU) št 604/2013 Evropskega parlamenta in Sv eta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorn e za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 22, 22/6, 22/7, 27, 27/3, 29, 29/1, 29/2.
neobravnavanje prošnje zaradi predaje drugi državi članici - rok za predajo
V predpisanem roku pa mora biti ne le izdana odločitev pristojnega organa temveč mora biti predaja prosilca ali druge osebe tudi dejansko opravljena, kar jasno izhaja iz besedila drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III. Navedeni materialni rok pa je prekluziven in se z njegovim potekom odgovornost prenese na državo članico, ki je podala zahtevo ter navedeni rok zamudila, torej na Republiko Slovenijo.
Rok je torej potekel pred dnem vročitve izpodbijanega sklepa tožene stranke in pred vložitvijo predmetne tožbe v upravnem sporu. Rok je torej potekel še preden je bila izdana začasna odredba v upravnem sporu, zato se ne more podaljšati v čas po končni odločitvi v zadevi skladno s prvim odstavkom 29. člena Uredbe Dublin III in je s tega vidika utemeljitev sodišča prve stopnje napačna. Razlogi za tako zamudo, ki so na strani tožene stranke, v predmetni zadevi niso razvidni.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pomembno pravno vprašanje - hujša gospodarska škoda - jasno besedilo zakona
Odgovor na vprašanje, ali pojem hujša gospodarska škoda po 156.a členu ZGO-1 zajema le tam navedeno škodo, ali tudi škodo po 132. členu OZ, izhaja že iz besedila citirane določbe. Ta jasno določa, kaj se šteje za hujšo gospodarsko škodo, in sicer: povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje. Gre za specialno zakonsko ureditev, ki izključno za namen odloga izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja jasno določa, da mora biti izkazana kvalificirana škoda, kot jo določa ZGO-1.
URS člen 2, 3, 14, 22, 23, 33, 157. ZPP člen 67, 70, 351. ZUS-1 člen 4, 12, 37, 66, 73, 78. ZZK-1 člen 2, 28, 114, 115, 177. ZS člen 1, 14, 60, 99. ZUP člen 279.
neodvisnost sodišča - položaj Vrhovnega sodišča - varstvo ustavnih pravic - pravna neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe - sodba presenečenja - sodna uprava in sojenje - zemljiška knjiga - tožba zaradi varstva človekovih pravic - zavrnitev vpisa poočitve
Za odločanje o predlogu tožnika za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni pravne podlage. Ker za odločitev o pritožbi v upravnem sporu ni drugega stvarno pristojnega sodišča, Vrhovno sodišče takega sodišča sploh ne more določiti.
Če bi bilo sodišče pri svojem odločanju vezano na ničen upravni akt bi bilo to nezdružljivo z načelom pravne države (2. člen Ustave) pa tudi z načelom delitve oblasti (3. člen Ustave). To velja tudi v obravnavanem primeru spora po 4. členu ZUS-1, saj je prav vprašanje ničnosti akta izhodišče sodne presoje v tem upravnem sporu, od katere je odvisna odločitev sodišča in je torej vključeno v obseg tega upravnega spora.
Pravno neizvršljiva je tako odločba, ki vsebuje dispozitiv, ki nasprotuje pravnemu redu in to seveda do take mere, da je glede na z odločbo dovoljeno oziroma zapovedano dejanje ali ukrepanje veljavna ustavna oziroma zakonska ureditev sama po sebi ovira za možnost izvršitve priznane pravice ali naložene obveznosti. Presoja tega ničnostnega razloga pa ni vprašanje konkretnega dejanskega stanja in okoliščin v konkretni zadevi, temveč soočanja posamične ter konkretne pravne norme iz izreka upravne odločbe z abstraktnimi in splošnimi pravnimi normami veljavnih predpisov.
Iz odločbe GURS izhaja pravno dejstvo, ki ga s poočitvijo ni mogoče izvesti v zemljiški knjigi, saj bi to nasprotovalo ureditvi ZZK-1. To torej pomeni, da navedene odločbe GURS pravno ni mogoče izvršiti, saj bi bila taka izvršitev v nasprotju ne le s 115. členom ZZK-1, temveč tudi s pravno naravo same poočitve (28. in 114. člen ZZK-1).
ZD člen 141, 181, 224. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394, 394-2.
dedovanje - pravni položaj dediča - uveljavljanje dedne pravice - pravica do sodelovanja v postopku - rok - kaduciteta
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- katere dolžnosti ima zapuščinsko sodišče pred objavo oklica dedičem v Uradnem listu Republike Slovenije in prenosom zapuščine na kaducitetnega upravičenca;
- ali je bila tožnikoma z nepravilnim postopanjem zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice odvzeta možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku v smislu 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 224. členom Zakona o dedovanju.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost
Okoliščina, da je tožnica zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Novem mestu, je po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina zaradi katere bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča.