dopuščena revizija - blagovna znamka - kolektivna blagovna znamka - položaj tretje osebe - uporaba kolektivne blagovne znamke
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da določba prvega odstavka 47. člena ZIL-1 ni samostojna (samozadostna) pravna podlaga za presojo, ali je član imetnika kolektivne znamke kršil znamko, pač pa se njegovo ravnanje presoja na podlagi določb pravilnika imetnika kolektivne znamke. Ta je v tej zadevi zato podlaga za presojo, ali je toženec z očitanim ravnanjem kršil kolektivno znamko „Kraški pršut“.
odpoved trajnega pogodbenega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - enostranska odpoved pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - izpolnjevanje pogodbe v odpovednem roku - izpolnitvena obveznost
Ker tožeča stranka po prejemu izjave o odpovedi pogodbe (ki vsebuje opredelitev odpovednega roka) ni ravnala v smeri opredelitve izpolnitvenih obveznosti tožene stranke, nerealizacija pogodbe v času odpovednega roka izvira iz njene sfere. S tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ta odločilni element za nerealizacijo pogodbe v času odpovednega roka, sta pravilno sklepali na neizkazano kršitev pogodbe s strani tožene stranke.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - prevara
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz postopkovnega vidika veljajo splošna pravila o odpovedi obligacijskih pogodb in tiste dodatne zahteve oziroma pogoji, ki jih ZDR-1 predpisuje zaradi varstva delavca. ZDR-1 nima posebnih zahtev, ki bi se nanašale na pisanje zapisnika pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, te zahteve pa ne izhajajo niti iz splošnih pravil civilnega prava.
zastavna pravica na nepremičnini - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - izbris hipoteke - imetništvo zastavne pravice - pasivna legitimacija - sporazum o ustanovitvi hipoteke - ničnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - neveljavnost vknjižbe - tožbeni zahtevek za izstavitev izbrisne pobotnice - denarna terjatev
Tožnica bi lahko od druge toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če bi bila ta takšen razpolagalni pravni posel dolžna opraviti. Njena obveznost bi ostajala le, če bi se druga toženka ali prva toženka (kot prenosnica terjatve) zavezali izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist tožnice v zavezovalnem pravnem poslu, katerega izpolnitvi je namenjena sklenitev razpolagalnega pravnega posla (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila). Za razliko od izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki je po svoji naravi stvarnopravna tožba, tožnica s tako postavljenim zahtevkom od toženk zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki (praviloma) izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in ni stvarnopravne narave.
Zakonska določba izbris hipoteke pogojuje z (naknadnim) prenehanjem zavarovane terjatve. Gre za situacijo, ki jo je treba ločiti od položaja, ko terjatev že ob njenem zavarovanju sploh ni obstajala, ker je bila zgolj navidezna in s tem neobstoječa ali pa je bila nedenarna in s tem nezmožna hipotekarnega zavarovanja. V takšnem primeru je pravni posel zavarovanja zaradi neobstoječega oziroma nemogočega predmeta ničen (35. člen OZ), posledično pa je materialnopravno neveljaven vpis v zemljiško knjigo in so izpolnjeni pogoji za izbris hipoteke po 243. členu ZZK-1.
Terjatev, ki jo ima prva toženka kot prodajalka do kupke nepremičnin, je po svoji naravi denarna obveznost. Stranki sta jo v pogodbi izrecno opredelili v denarju, v primeru zamude z izpolnitvijo sta dogovorili tudi dvo odstotne obresti. Poleg tega je v prodajni pogodbi kupka (tožnica) v zavarovanje izpolnitve obveznosti plačila preostanka kupnine dovolila vpis zastavne pravice v korist prodajalke (prve toženke). Takšno (hipotekarno) zavarovanje je mogoče dogovoriti zgolj za denarno terjatev.
ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22 in 37.
starostna pokojnina - tuja zavarovalna doba - pravica do pokojnine - pravnomočnost odločbe - vročanje pooblaščencu v novem postopku
Zmotno je stališče tožnika, da gre za poseg v pravnomočno odločbo o priznani pravici, ker se je pritožil le zoper odložni pogoj, določen v drugem odstavku izreka odločbe z dne 9. 4. 2013.Tožnik pravice do pokojnine nima, saj je s sodbo revizijskega sodišča odpadla pravna podlaga za izdajo odločbe z dne 9. 4. 2013. Toženec je zaradi uskladitve posamičnih aktov z navedeno odločitvijo izdal odločbo 9. 1. 2014, ki le formalno ureja posledice odločitve Vrhovnega sodišča.
Postopek, ki se je končal z izdajo odločbe z dne 9. 1. 2014, je bil začet po uradni dolžnosti in v tem postopku tožnik (še) ni imel pooblaščenca. Tožnikovega pooblastila v pravnomočno končanem postopku ni mogoče šteti kot pooblastilo za druge postopke.
starostna pokojnina - pokojninska doba - poprava krivic - bivši politični zapornik
Za priznanje pravice do starostne pokojnine bi moral imeti tožnik najmanj 15 let zavarovalne dobe ali najmanj 20 let pokojninske dobe. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, saj ima po ZPKRi priznanih 15 let, 8 mesecev in 21 dni pokojninske dobe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4003059
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 217, 227.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - posledice začetka stečajnega postopka - pravna korist od vložitve revizije - zavrženje revizije
V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba cen na trgu - gospodarska kriza
Spreminjanje cen na trgu morajo in morejo stranke upoštevati v primeru vestnega in skrbnega ravnanja. Ker je na spremembe cen torej treba računati, se v primeru normalnega poslovnega rizika na neke normalne oziroma predvidljive spremembe cen stranka v okviru spremenjenih okoliščin ne more uspešno sklicevati. Drugače pa je, če gre za takšno intenziteto sprememb, ki stranko prizadene v takšni meri, da ima naravo očitnega nesorazmerja, neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - roki za sodno varstvo - materialni prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Dokler razmerje, ki naj bi imelo vse značilnosti delovnega razmerja, traja, lahko delavec skladno s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 od delodajalca pisno zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja. Če delodajalec tega v osmih dneh ne stori oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v 30 dneh zahteva sodno varstvo pred sodiščem. Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1).
dopuščena revizija - neupravičeno izplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev - kondikcija - neskladnost pri izplačilu - vednost pravne osebe - privolitev v izplačilo
Ker določba 191. člena OZ izrecno govori o vednosti o neobstoju dolga, ima zato po nasprotnem razlogovanju (a contrario) vsakdo, ki je nekaj plačal v zmoti, pravico zahtevati nazaj izplačani znesek. Zmota pri plačilu nedolga je tako eden tipičnih primerov neupravičene obogatitve.
prodaja električne energije - odstop od pogodbe - nakup dogovorjene količine električne energije - kraj izpolnitve pogodbene obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - povrnitev škode - razlaga pogodbe
V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati oziroma kupovati električno energijo, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - vročanje sodnih pisanj - udeležba na naroku za glavno obravnavo - sprememba naslova
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
krajevna pristojnost - zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču
Vrhovno sodišče določi, katero sodišče je krajevno pristojno za zapuščinski postopek, če ni podana nobena od okoliščin, na podlagi katerih se ugotovi krajevno pristojno zapuščinsko sodišče.
OZ člen 965, 965/1, 965/2. ZPP člen 39, 367a, 377.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - postranske terjatve - zamudne obresti - kapitalizirane obresti - tek zamudnih obresti
Če pa je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev (39. člen ZPP). Take narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku za revizijo sporna le odločitev o njih. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahtevala poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018826
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZLNDL člen 5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - etažna lastnina - skupni prostori - posamezni del stavbe - sprememba skupnega prostora v posamezni del stavbe - soglasje etažnih lastnikov - lastninjenje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sporni prostor posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018774
ZPP člen 367b, 367b/4, 637b, 637b/6.
predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - pogodba o preužitku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj zastavlja vprašanja, ki so izključno materialnopravne narave ter nanje ob dejanski podlagi sodbe sploh ni mogoče vsebinsko odgovoriti. Predlog, ki je zamejen na takšna vprašanja, je treba zato zavreči.
ZPP člen 243, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škoda - dokazovanje - dokaz z izvedencem - plačilo predujma - presoja strokovnih vprašanj brez izvedenca
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko sodišče odloči o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo brez pridobitve izvedenskega mnenja v zadevah, v katerih je za odločanje potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev pravice do obrambe – dokazni predlog – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – načelo proste presoje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – vpliv na zakonitost sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe zagovornikov v zahtevi za varstvo zakonitosti, da „s tem ko je sodišče povsem neutemeljeno sledilo izvedencu H. in v celoti zavrglo ugotovitve izvedenca L. (ki ga je sicer zaslišalo in ki je edini prikazal in pokazal potek prometne nesreče), hkrati pa ob nasprotnih stališčih izvedencev ni angažiralo tretjega izvedenca, je dejansko kršilo pravico do učinkovite obrambe in načelo pravne varnosti“, je Vrhovno sodišče razumelo kot uveljavljanje kršitve pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP. To kršitev pa Vrhovno sodišče presoja v okviru 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, torej le, če je navedena kršitev vplivala na zakonitost sodbe, česar pa vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti niti ne zatrjujejo. Vložniki v zahtevi navajajo, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico do učinkovite obrambe in načelo pravne varnosti, ko je neutemeljeno sledilo izvedencu H. (ki je po navedbah vložnikov absolutno nestrokoven in je svoje mnenje izdelal absolutno nepravilno), zavrnilo pa ugotovitve izvedenca L. (ki je mnenje izdelal po naročilu obrambe), ter ob nasprotnih stališčih izvedencev ni angažiralo tretjega izvedenca. S takšnimi navedbami vložniki ne uveljavljajo kršitve pravice do obrambe, temveč izpodbijajo dokazno oceno sodišč v izpodbijani pravnomočni sodbi.