Sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom ni spreminjalo svoje volje. Iz obrazložitve drugostopenjske sodbe namreč jasno izhaja, da je prav zaradi postavljenega zahtevka za objavo sodbe tožnici priznalo pravni interes tudi za ugotovitveni zahtevek. Jasna volja sodišča druge stopnje je bila torej v spremembi I. točke izreka prvostopenjske sodbe, kar je tudi storilo z ugoditvijo ugotovitvenemu zahtevku, ter v spremembi IV. točke izreka prvostopenjske sodbe, kjer pa se je sodišču pripetila očitna pisna pomota, saj je v tem delu toženki dodatno naložilo le objavo III. točke izreka prvostopenjske sodbe, ne pa tudi njene I. točke (ugotovitvenega dela). Ne gre torej za morebitno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, gre zgolj za v izreku pomotoma izpuščeno besedilo.
ZGD-1 člen 399, 399/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.
tožba za izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - uporaba bilančnega dobička - dokazno breme - nasprotni dokaz - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb
Čeprav je dokazno breme pri tožbi po določbi 399. člena ZGD-1 na toženi stranki, pa ni dvoma, da lahko druga stranka vedno predlaga nasprotni dokaz, npr. postavitev izvedenca.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - povrnitev premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - strošek zamenjave stvari - strošek popravila dela stvari
Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. V povezavi z obravnavano zadevo se v tem okviru izpostavi vprašanje, ali oškodovancu zaradi škode, ki mu je nastala na stvari, pripada (zgolj) odškodnina za popravilo poškodovane stvari (ali njenega dela), ali pa je morda upravičen zahtevati stroške zamenjave poškodovane stvari (oziroma njenega dela). V konkretni zadevi je vprašanje še toliko bolj pomembno, saj je dokazni postopek pokazal očitno nesorazmerje med stroškom zamenjave in med stroškom popravila poškodovanega dela.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pogodba o leasingu - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje strank - kopičenje dokazov - izvedba razpisanega naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
V primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.
OZ člen 10, 243. ZICPES člen 73, 74, 76. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - carinski postopek - škoda zaradi začasno zadržanega blaga - dolžnost zmanjševanja škode - položitev varščine - prepoved povzročanja škode - predčasna prepustitev blaga - carinski ukrepi pri kršitvah pravic intelektualne lastnine
Določba četrtega odstavka 243. člena OZ, ki predstavlja eno od načel odškodninskega prava, oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine. Vendar pa to ne pomeni, da povzročitelj škode nima v zvezi z že nastalo ali s še vedno nastajajočo škodo nobenih obveznosti. K njenemu zmanjševanju ali k preprečevanju nadaljnje škode ga zavezuje že splošna prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) in prav na tej podlagi (ne na podlagi 243. člena OZ) je povzročitelj škode primarno zavezan ravno k odpravi vzroka za nastajanje škode, v kolikor je to (še) v njegovi moči.
Od oškodovanca se nikoli ne zahtevajo nesorazmerni napori in dodatni stroški. Zlasti pomembna pa je tudi okoliščina, ali je še vedno v moči povzročitelja škode, da sam odpravi vzrok za nastanek škode. To sicer ne pomeni, da bo v primeru, ko bo odprava škodnega vzroka (tudi) v sferi povzročitelja škode, oškodovanec vedno brez nadaljnjega oproščen svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode. Ni namreč mogoče izključiti situacije, ko bi taka dolžnost za oškodovanca predstavljala neprimerno manjše breme kot za povzročitelja škode.
Toženka je imela na voljo ukrep, ki je po oceni revizijskega sodišča bistveno enostavnejši in zagotovo manj obremenjujoč od položitve varščine: zahtevo carinskemu organu, naj tožnici izroči sporno blago še pred koncem pravde v zvezi s kršitvijo patenta.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokaz z zaslišanjem strank - utemeljen odpovedni razlog - obrnjeno dokazno breme
Načeloma je v primeru dokazovanja obstoja poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi res pričakovati, da bo delodajalec dejstva o ekonomskih, strukturnih, organizacijskih in drugih razlogih prvenstveno dokazoval predvsem z listinskimi dokazi, kar pa ne pomeni, da spornih dejstev o tem ni mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem strank in prič. To tudi ne pomeni, da se (glede na okoliščine konkretnega primera) sodišče o obstoju teh dejstev ne more prepričati že na podlagi izvedbe teh dokazov, ne da izvede tudi ostale predlagane (listinske) dokaze.
Pogoj za sojenje po pravilih o dokaznem bremenu je spoznavna kriza, ki pa v tej zadevi ni obstajala; sodišče je odločilna dejstva zanesljivo in prepričljivo ugotovilo ter ustrezno obrazložilo.
nesreča pri delu - poškodba pri speljavi vlaka - objektivna odškodninska odgovornost - delovno mesto vlakovodje - nevarna dejavnost
Tožnikovo delo ob nezgodi ni bilo nevarno delo, saj v trenutku, ko se je nahajal v hodniku službenega vagona, dejansko ni imel nobenih zadolžitev, ki bi lahko pomenile nevarno delo ali dejavnost. Ob primerni pazljivosti sunek ob speljavi tudi ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi pomenila povečano nevarnost za nastanek škode.
ZUPJS člen 12, 17, 18. ZSVarPre člen 5, 6, 23, 27, 31. ZPŠOIRSP člen 18.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - premoženjski cenzus - dohodkovni cenzus - odškodnina na podlagi odločbe ESČP
Tako ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka, ZSVarPre pa jih celo izrecno upošteva med neperiodičnimi dohodki.
Določba 18. člena ZUPJS ne izključuje upoštevanja denarnih sredstev iz naslova odškodnine pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa po določbi 17. člena ZUPJS.
avtorska pravica - varstvo avtorskih pravic - pridobitev informacij javnega značaja - novica - video posnetek - intervju - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - omejitve avtorske pravice - dopuščena revizija
Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003091
OZ člen 5, 7, 10, 164, 631.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d.d.), pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobri tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003087
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/1.
arbitraža - začasna odredba Stalne trgovinske arbitraže - izvršitev začasne odredbe - izvršitev arbitražne odločbe - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi - odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi blokade računa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - stranska intervencija
Ključna za odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je bila ugotovitev neobstoja vzročne zveze, ki sta jo sodišči nižjih stopenj sprejeli ob presoji premoženjskega in finančnega stanja tožeče stranke pred izdajo in izvršitvijo sporne začasne odredbe. Sodišči nižjih stopenj sta pravilno sklepali, da v situaciji, ko stranka zaradi svojega siceršnjega slabega poslovanja ne bi dosegla zatrjevanega dobička, odgovornosti za izgubo slednjega ni mogoče naprtiti drugi stranki, saj med zatrjevano škodo (izgubo dobička) in očitanim protipravnim ravnanjem te stranke ne obstaja vzročna zveza.
Revizijski razlogi zoper odločitev o stranski intervenciji pomenijo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ta je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za upokojitev - vojaki - poklicna pokojnina
Sodišče je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo enajsti odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. V skladu z enajstim odstavkom 92. člena ZObr vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je izrecno določeno, da se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Na določbo enajstega odstavka 92. člena ZObr se v prehodnih in končnih določbah sklicuje ZPIZ-2. Tako v desetem odstavku 413. člena določa, da se do uskladitve ZObr in ZSSloV glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr uporabljajo določbe 204. člena ZPIZ-2. V 204. členu ZPIZ-2 pa so določeni pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
ZFPPIPP člen 261, 264, 271, 275, 277, 277/1, 278. ZGD-1 člen 498, 499. ZPP člen 108, 108/1, 182.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestitev vrnjenega posojila družbeniku - določnost tožbenega zahtevka - poprava vloge - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - cesija - sočasnost zavezovalnega in razpolagalnega dela posla pri cesiji - domneva insolventnosti - obstoj več domnev insolventnosti - vedenje družbenika in poslovodje o insolventnosti družbe - dokazovanje - zaslišanje strokovnih pomočnikov stranke - zavrnitev dokaznega predloga
Iz tožbenega predloga je bilo jasno razvidno, da tožeča stranka terja izpolnitev v denarju, ni pa opredelila zneska, ki ga mora tožena stranka plačati. Odprava takšne pomanjkljivosti na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj omogoča obravnavo same tožbe. Tožeča stranka ob odpravi te pomanjkljivosti ni spreminjala dejanske podlage, ki bi vplivala na identiteto tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da je bil s tem tudi omogočen preizkus, ali gre v razmerju med primarnima in podrejeno uveljavljanima zahtevkoma le za navidezno kumulacijo.
Toženec v pritožbi ni izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju domnevne baze domneve iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožbenih očitkov neizvedbe zaslišanja izvedenca ni mogoče razumeti kot konkretiziranega izpodbijanja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri tožeči stranki za splošno prezadolženost, iz katere je sklepati na njeno dolgoročno plačilno nesposobnost. Ker gre za pritožbeno neizpodbijano dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je Vrhovno sodišče vezano, se izkažejo kot neodločilni revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na procesne kršitve v povezavi z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje o izkazani domnevni bazi domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zgolj z morebitnim ovrženjem sklepanja sodišča prve stopnje na insolventnost tožeče stranke na podlagi ene zakonske domneve, ne bi bilo ovrženo enako sklepanje na podlagi neizpodbijane druge domneve. Ob teh okoliščinah se zato izkaže kot neutemeljen revizijski očitek, da naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženca storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - odsotnost z dela brez obvestila - zagovor - okoliščine zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tudi če je bila tožena stranka prepričana, da je tožnik nastopil letni dopust brez odobritve in se tudi po pozivu direktorja ni vrnil na delo, to samo po sebi ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor. Zavrnitev prihoda na delo po razgovoru z direktorjem tudi ne pomeni, da se je tožnik na ta način odpovedal pravici do zagovora. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. Z navedbo, da tožnik s svojim zagovorom ne bi mogel doseči drugačne odločitve delodajalca, se revizija zavzema ravno za to, da za opustitev pravice do zagovora zadošča že samo dejstvo kršitve. Tudi prepričanje delodajalca, da se delavec zagovora ne bo udeležil, ni utemeljen razlog, zaradi katerega delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora. Dejstvo, da je pri toženi stranki majhen kolektiv in ima lahko zato kršitev vpliv na preostale zaposlene, ni odločilno v okoliščinah konkretnega primera.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilna razlaga določb KPND glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri se za delavca invalida, ki je zaposlen za polovični delovni čas, upošteva za polovico nižji cenzus, kot je sicer predpisan s KPND oziroma aneksom h KPND ter ali je takšna razlaga diskriminatorna do invalidov?
Ali bi tožena stranka pri presoji tožnikove zahteve za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči morala upoštevati tožnikovo dejansko prejeto bruto plačo pri delodajalcu in bruto prejemek iz naslova priznanja invalidnosti (delno invalidsko pokojnino)?
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 62, 118.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začasna situacija - pravna narava začasne situacije - podjemna pogodba - plačilo izvedenih del - akontacija
Dogovor o plačevanju na podlagi začasnih situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del. Res je, da se posamezne postavke (količine, vrste in cene del) dokončno preverijo šele ob končnem obračunu, to pa še ne pomeni, da je naročnik s plačili na podlagi izstavljenih in potrjenih začasnih situacij podjemniku plačal nedoločljiv del pogodbene cene. Nobenega dvoma ni, da se po začasnih situacijah plačujejo izključno in samo tista dela, ki so zajeta v posamezni situaciji, ne pa katerakoli druga dela, ki se jih je podjemnik zavezal opraviti po podjemni pogodbi.
prenehanje delovnega razmerja - vojaki - izpolnitev pogojev za upokojitev - poklicna pokojnina
Revizija je utemeljena v delu, kjer tožnik sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč samo na podlagi dopisa KAD d.d. (priloga spisa B9), ugotovilo, da je tožnik že dne 13. 5. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, česar sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka niti ni ugotavljalo niti ugotovilo. Pri tem ni obrazložilo, zakaj šteje, da je informacija KAD d.d., o tožnikovi izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev na dan 13. 5. 2012, pravilna, čeprav je tožnik podatkom KAD d.d. ves čas postopka nasprotoval. V zvezi s tem tudi ni ugotovilo nobenega od odločilnih dejstev, kot so starost in pokojninska doba na dan 13. 5. 2012, skupaj z morebitnim povečanjem, v katerem obdobju in za kakšno stopnjo, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne gre za pomembni pravni vprašanji, o katerih ne bi bilo že odločeno ali bi bila sodna praksa neenotna. Ker pogoji iz 367a. člena ZPP za dopustitev revizije niso podani, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrnilo.