CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0018766
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - mediji - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do zasebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne presoje vprašanja ali je toženec protipravno posegel v zasebnost tožnika in v njegovo čast in dobro ime.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1, 5/2.
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njim povezanega Odloka, čeprav ta kot ločnico odplačnosti prav tako postavi pri 30 % vrednosti nepremičnin, saj ta določa vrednosti zemljišč za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije in glede na njihove sedanje vrednosti.
OZ člen 630, 631, 649. ZJN-2 člen 2. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 2. ZPP člen 286, 286a, 339, 339/1, 339/2-8.
podjemna pogodba - pogodba o delu - gradbena pogodba - podjemnikove obveznosti - odgovornost za sodelavce - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - direktna tožba - podizvajalec - pojem sodelavca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - prekluzija - dopuščena revizija
Uporaba analogne razlage je v spornem primeru pri razjasnjevanju pojma podizvajalca izključena, saj ne gre za takšno pravno praznino (vrzel v zakonski zgradbi), ki bi jo bilo treba zapolnjevati na podlagi zakonske ali celo pravne analogije. Direktna tožba podizvajalca do naročnika gradbene pogodbe ni predvidena kot sodno sredstvo za poplačilo del, ki ne ustrezajo po vsebini gradbenim delom oziroma gradnji. Tožbena zahtevka tožnikov sta neutemeljena zaradi pomanjkanja izhodiščne pravne podlage za uspešno uveljavitev direktnih zahtevkov do tožene stranke (pomanjkanje stvarnopravne legitimacije), torej iz povsem načelnih in zgolj pravnih razlogov.
Sodišče je prvostopenjsko sodbo odpravilo 19. 3. 2014 pooblaščencu, ki je stranko zastopal v postopku pred sodiščem prve stopnje, toženčev preklic pooblastila dotedanjemu pooblaščencu pa je bil sodišču naznanjen šele 20. oziroma 21. 3. 2014, torej po tem, ko je sodišče prvostopenjsko sodbo že odpravilo (bivšemu) pooblaščencu stranke. Ker sodišče o preklicu pooblastila ni bilo obveščeno (do odprave sodbe), le-to niti ni moglo postopati drugače, kot da je sodbo vročilo odvetniku, ki je po podatkih spisa imel veljavno pooblastilo. Zato se na čas te vročitve (bivšemu) pooblaščencu stranke navezuje tudi začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Republika Slovenija kot stranka v postopku - pravna oseba - sedež pravne osebe - register poslovnih subjektov - sedež organov upravljanja
Kraj, po katerem naj se ravna krajevna pristojnost za tožbe, vložene zoper Republiko Slovenijo, je Ljubljana, to je kraj, ki je vpisan v register poslovnih subjektov in je kraj njenega organa upravljanja.
Tožnica svojo odškodninsko terjatev utemeljuje na izdani začasni odredbi. Če ji je škoda nastala, ji je bila tudi priznana, ko so prenehali učinki izdane začasne odredbe
spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zadržanje zastaranja po 32. členu Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga zoper prevoznika (zavarovanca tožene stranke) učinkuje tudi zoper odgovornostno zavarovalnico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodišče kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Sodišče ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom nepristranskosti sodnikov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS0018801
OZ člen 131. ZIKS člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - izvrševanje kazenskih sankcij - škoda, nastala med prestajanjem zaporne kazni - hoja prek železniške proge - škoda zaradi povoženja z vlakom - opustitev zdravniškega pregleda - ravnanje oškodovanca - izključitev odgovornosti - skrbnost oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem tožnika, da je ugotovitev slabega psihofizičnega stanja delavca na zdravstvenem pregledu pred nastopom dela lahko tudi razlog za ugotovitev delovne nezmožnosti, vendar je v obravnavanem primeru presoja sodišč pravilna. Glede na ugotovljena dejstva, da tožnik v času prečkanja nezavarovanega prehoda ni bil depresiven, da pa je bil skrajno neskrben, je namreč pravilna presoja, da zdravniški pregled nesreče ne bi preprečil in da torej med opustitvijo toženke in nastalo škodno posledico vzročne zveze ni, niti po teoriji ratio legis niti po adekvatni vzročnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka upravičeno nasprotovala tožbenemu zahtevku za plačilo 11. začasne situacije s tem, da je zatrjevala, da so dela po tej situaciji že plačana, saj je tožena stranka preplačala opravljena dela, ki so bila zaračunana in plačana s predhodno izstavljenimi začasnimi situacijami.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je revidentu treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da je nasprotovalo kogentnim zakonskim določbam (507. in 513. členu OZ).
predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - prekluzivni rok
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali za (kondikcijski) zahtevek na vračilo kupnine po odstopu od prodajne pogodbe zaradi stvarne napake na kupljenem blagu velja prekluzivni rok po prvem odstavku 480. člena OZ.
OZ člen 2, 924, 924/1, 924/2, 938, 938/1, 938/3, 940. ZZavar člen 83, 83/5, 110, 283. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 83, 83/2-2, 86. ZZVZZ člen 61, 61/2-3, 61/4.
dovoljena revizija - zavarovalni nadzor - sprememba višine zavarovalne premije - osebno zavarovanje - zdravstveno zavarovanje - spremenjene okoliščine
Zavarovalnica zvišanja premije zaradi spremenjenih okoliščin ne more uveljavljati, z izjemo primerov, določenih v 938. členu OZ. S tem členom je zakonodajalec posebej uredil možnost spremembe višine premije kljub temu, da bi tako možnost zavarovalnica tudi v primeru spremembe osebnih okoliščin zavarovanca imela že po splošnih pravilih (112. do 115. člen OZ). Gre torej za posebne (specialne) določbe o dopustnosti spreminjanja višine zavarovalne premije, ki jih dopolnjuje še 940. člen OZ, ki določa, kdaj ima zavarovanec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije. Odmik od te posebne ureditve ni dopusten (prvi odstavek 924. člena OZ).
ZMZ-1 člen 50, 50/2-2, 49, 49/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1, 352. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41, 41/11.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma - implicitni umik sredstva - skladnost ZMZ-1 z Direktivo 2013/32/EU
Tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom ter se vanj ni vrnil. S tem je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Pritožbo zoper izpodbijano sodbo je bilo zato treba zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot nedovoljeno zavreči. Sprejeta odločitev ni v nasprotju z Direktivo 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. Ta v enajstem odstavku 41. člena določa, da lahko države članice v nacionalni zakonodaji določijo tudi pogoje, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prosilec implicitno umaknil pravno sredstvo iz prvega odstavka tega člena ali od njega odstopil, skupaj s postopkovnimi pravili, ki jih je pri tem treba upoštevati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje -izbris - upravičena odsotnost - dejansko življenje - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve - (ne)ustavnost zakonske zahteve po izkazanih poskusih vračanja po četrtem odstavku 1č. člena ZUSDD - (ne)odločilno vprašanje
Pomembno pravno vprašanje je le tisto pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino konkretne zadeve in od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi ter je hkrati pomembno za enotno uporabo prava, njegov razvoj preko sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti. Revidentka z ustavnopravnega vidika problematizira zakonsko ureditev glede upravičene odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije po ZUSDDD-B, o čemer se je Ustavno sodišče že opredelilo v odločbah U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003, U-II-1/10 z dne 10. 6. 2010 in U-I-48/13 z dne 8. 1. 2015. Že iz omenjenih odločb Ustavnega sodišča in sodbe ESČP v zadevi Kurić izhaja, da je za uveljavljanje obravnavanih pravic poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije.
ZKP člen 39, 39/1-6, 149b, 150, 150/2, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 380, 383. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vloga pritožbenega sodišča, ko se odloči, da bo opravilo obravnavo, je izrazito kontrolna, saj sodišče druge stopnje tudi v tem primeru odloča o utemeljenosti pritožbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/1-1. ZZRZI člen 2, 2/1, 62, 62/1, 63, 63/3, 75. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1. Uredba o standardni kvalifikacijski dejavnosti člen 5, 5/1. URS člen 14, 14/2, 78, 147. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov - skladnost uredbe z zakonom - ustavnost uredbe - načelo enakosti - predpisovanje davkov - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Po oceni Vrhovnega sodišča bi Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov kršila splošno načelo enakosti, če bi enake kvote določala za delodajalce, ki bi bili v bistveno različnih položajih. To načelo pa ni prekršeno, če so enake kvote določene za delodajalce, ki so sicer v različnih, vendar ne bistveno različnih položajih. Zgolj določene razlike v zmožnosti zaposlovanja invalidov med posameznimi delodajalci, ki so uvrščeni v isto področje po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, torej ne zadostuje za ugotovitev kršitve splošnega načela enakosti.