Vrhovno sodišče je v letu 2014 krajevno pristojnost na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP z Okrajnega sodišča v Ljubljani preneslo na Okrajno sodišče v Koper, vendar to ne pomeni, da tako delegirane krajevne pristojnosti ni bilo več mogoče zakonito prenesti na drugo sodišče.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru pogodbenega določila o kompenzaciji kot načinu prenehanja obveznosti, kjer pogodba drugih elementov za kompenzacijo (to je določenih predmetov in cen) ne vsebuje, dopustno postaviti denarni tožbeni zahtevek.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - deljiva terjatev - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - zavrženje revizije
Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker še sporna denarna terjatev tožnikov v znesku 43.573,89 EUR ni bila opredeljena kot solidarna, gre za deljivo terjatev.
Ugotovljeno dejansko stanje narekuje presojo, daje v skladu s 470. in 471. členom OZ prišlo do razveze pogodbe. To ima za posledico, da toženca ne moreta uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov - torej zahtevkov za pravilno izpolnitev ali zahtevka za znižanje kupnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo mariborsko višje sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
kršitev kazenskega zakona – neupravičena proizvodnja in promet z mamili - opis dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – subjektivni znaki kaznivega dejanja – namen storilca – hramba z namenom prodaje
Ko je posamezni znak kaznivega dejanja, še zlasti pri opredeljevanju tako imenovanih subjektivnih znakov, dovolj določno opredeljen že v zakonu (npr. „vedoma“, „z namenom“, „mu je šlo za to“, itd.), zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine. Prav določen namen storilca (v konkretnem primeru namen prodaje), kot zakonski znak kaznivega dejanja, je značilen primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena sodišče navede v obrazložitvi. Na namen se namreč sklepa na podlagi indicev oziroma posrednih dokazov, kar pomeni, da se dokazuje. Dokazna ocena pa je del obrazložitve in ne izreka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - hišni pripor - sklep o podaljšanju hišnega pripora
Zakonodajalec je možnost vlaganja zahteve za varstvo zakonitosti še pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom omejil le na primere pravnomočnih odločb o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, kot tistega omejevalnega ukrepa, ki predstavlja najinvazivnejši poseg države v osebno svobodo in integriteto posameznika še pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom.
Kes se pravnomočnost nanaša na izrek odločbe, se vezanost na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju nanaša lahko le na izrek odločbe. Brez odločbe in brez izreka, ki bi odločil o toženkini pravici do sporne nepremičnine, pa tudi vezanosti ne more biti.
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/1, 148/2, 164, 164/2, 245, 371, 371/1-8. URS člen 35, 36.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pregled vozila - preiskava vozila - ogled - pravica do zasebnosti - nedotakljivost stanovanja
Prevozno sredstvo praviloma ni na tak način zaprt prostor, v katerem bi lahko utemeljeno pričakovali zasebnost, stopnja pričakovane zasebnosti je v vozilu nižja kot na primer v stanovanju ali drugem prostoru, saj je vozilo prvenstveno namenjeno prevažanju, ne pa bivanju ali shranjevanju stvari. Pregled prevoznega sredstva kot preiskovalno opravilo ni identičen s preiskovalnim dejanjem preiskave stanovanja in drugih prostorov (hišna preiskava) in je razliko med njima iskati v stopnji pregledovanja oziroma preiskovanja; pregled vozila v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP obsega pregled vseh prostorov prevoznega sredstva, razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je njihovo pregledovanje potrebno uporabiti tehnična sredstva ali metode. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta, izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih zaprtih delov vozila.
S pregledom, pri katerem, ko sta bili ugotovljeni sveži odrgnini barve, ni bila prekršena obsojenčeva pravica do zasebnosti in za tak vizualni pregled vozila policija ni potrebovala odredbe sodišča, zato pri z zunanjosti vozila odvzetih vzorcev barve ne gre za nezakonit dokaz. Ni utemeljeno navajanje vložnika, da bi policija morala o pregledu vozila obvestiti obsojenca in zagotoviti njegovo navzočnost; to bi bilo potrebno, če bi policija opravila preiskavo vozila (pregled zaprtih prostorov vozila).
Ker se v konkretni zadevi izpodbijana pravnomočna sodba ne opira na dokaz (analiza bioloških sledi, za katerega zahteva trdi, da je nedovoljen) bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018750
OZ člen 9. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 215.
uporaba solastne stvari - opustitev izvrševanja lastninske pravice - privolitev - nasilje - uporabnina - neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - pravica do sodnega varstva - dokazni standardi
Solastnik stanovanja, ki mora trpeti nasilje (torej trpeti poseg v svoje dostojanstvo ter v duševno in telesno nedotakljivost), solastne stvari v takšnih okoliščinah ne more uživati v skladu z njenim bistvom in s tem v skladu z namenom solastninske pravice. Če torej prav iz teh razlogov izvrševanje solastninske pravice opusti, je neupravičeno prikrajšan. Če ob tem hkrati zahteva še razdružitev solastninske skupnosti (ali pa tudi ne, a je hkrati enako pasiven tudi drugi solastnik, ki pa v nepremičnini biva) ter ves čas (z zahtevkom za plačilo uporabnine) izraža jasno voljo, da na takšno solastninsko neravnotežje niti vrednostno ne pristaja, so izpolnjeni vsi pogoji za verzijski zahtevek.
Po prepričanju Vrhovnega sodišča bi bilo v nasprotju z bistvom pravil o zastaranju, če bi sodišče ugovoru zastaranja ugodilo. Zahtevek je bil ves čas postavljen, napovedano je bilo tudi njegovo morebitno naknadno zvišanje in slednje je bilo spričo dinamike pravde nato tudi udejanjeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku
Okoliščina, da je toženec zunajzakonski partner sodnice sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, bi lahko povzročila dvom v korektnost postopka, še posebej glede na okoliščino, da gre za spor o plačilu terjatve, ki se nanaša na ureditvena dela na nepremičnini, katere solastnica je tudi sama.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po ustaljeni sodni praksi v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere predlagane dokaze bo izvedlo in kako bo presodilo njihovo verodostojnost. Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. Predlagani dokazi morajo biti pravno relevantni, pri čemer je treba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za pravilno odločitev (drugi odstavek 329. člena ZKP), ker niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, ali ker ni verjetno, da bodo izključili obstoj pravno pomembnih dejstev.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - vrnitev danega - kondikcija - prekluzivni rok
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali za (kondikcijski) zahtevek na vračilo kupnine po odstopu od prodajne pogodbe zaradi stvarne napake na kupljenem blagu velja prekluzivni rok po prvem odstavku 480. člena OZ.
ZKP člen 39, 39/1-6, 149b, 150, 150/2, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 380, 383. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vloga pritožbenega sodišča, ko se odloči, da bo opravilo obravnavo, je izrazito kontrolna, saj sodišče druge stopnje tudi v tem primeru odloča o utemeljenosti pritožbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje -izbris - upravičena odsotnost - dejansko življenje - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve - (ne)ustavnost zakonske zahteve po izkazanih poskusih vračanja po četrtem odstavku 1č. člena ZUSDD - (ne)odločilno vprašanje
Pomembno pravno vprašanje je le tisto pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino konkretne zadeve in od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi ter je hkrati pomembno za enotno uporabo prava, njegov razvoj preko sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti.
Revidentka z ustavnopravnega vidika problematizira zakonsko ureditev glede upravičene odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije po ZUSDDD-B, o čemer se je Ustavno sodišče že opredelilo v odločbah U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003, U-II-1/10 z dne 10. 6. 2010 in U-I-48/13 z dne 8. 1. 2015. Že iz omenjenih odločb Ustavnega sodišča in sodbe ESČP v zadevi Kurić izhaja, da je za uveljavljanje obravnavanih pravic poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije.
ZMZ-1 člen 50, 50/2-2, 49, 49/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1, 352. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41, 41/11.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma - implicitni umik sredstva - skladnost ZMZ-1 z Direktivo 2013/32/EU
Tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom ter se vanj ni vrnil. S tem je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Pritožbo zoper izpodbijano sodbo je bilo zato treba zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot nedovoljeno zavreči.
Sprejeta odločitev ni v nasprotju z Direktivo 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. Ta v enajstem odstavku 41. člena določa, da lahko države članice v nacionalni zakonodaji določijo tudi pogoje, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prosilec implicitno umaknil pravno sredstvo iz prvega odstavka tega člena ali od njega odstopil, skupaj s postopkovnimi pravili, ki jih je pri tem treba upoštevati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/1-1. ZZRZI člen 2, 2/1, 62, 62/1, 63, 63/3, 75. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1. Uredba o standardni kvalifikacijski dejavnosti člen 5, 5/1. URS člen 14, 14/2, 78, 147. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov - skladnost uredbe z zakonom - ustavnost uredbe - načelo enakosti - predpisovanje davkov - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Po oceni Vrhovnega sodišča bi Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov kršila splošno načelo enakosti, če bi enake kvote določala za delodajalce, ki bi bili v bistveno različnih položajih. To načelo pa ni prekršeno, če so enake kvote določene za delodajalce, ki so sicer v različnih, vendar ne bistveno različnih položajih. Zgolj določene razlike v zmožnosti zaposlovanja invalidov med posameznimi delodajalci, ki so uvrščeni v isto področje po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, torej ne zadostuje za ugotovitev kršitve splošnega načela enakosti.
OZ člen 2, 924, 924/1, 924/2, 938, 938/1, 938/3, 940. ZZavar člen 83, 83/5, 110, 283. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 83, 83/2-2, 86. ZZVZZ člen 61, 61/2-3, 61/4.
dovoljena revizija - zavarovalni nadzor - sprememba višine zavarovalne premije - osebno zavarovanje - zdravstveno zavarovanje - spremenjene okoliščine
Zavarovalnica zvišanja premije zaradi spremenjenih okoliščin ne more uveljavljati, z izjemo primerov, določenih v 938. členu OZ. S tem členom je zakonodajalec posebej uredil možnost spremembe višine premije kljub temu, da bi tako možnost zavarovalnica tudi v primeru spremembe osebnih okoliščin zavarovanca imela že po splošnih pravilih (112. do 115. člen OZ). Gre torej za posebne (specialne) določbe o dopustnosti spreminjanja višine zavarovalne premije, ki jih dopolnjuje še 940. člen OZ, ki določa, kdaj ima zavarovanec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije. Odmik od te posebne ureditve ni dopusten (prvi odstavek 924. člena OZ).