• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba in Sklep II Ips 264/2016
    30.1.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018749
    ZZZDR člen 129, 129a. ZUJPS člen 12, 13, 22, 23. URS člen 2, 54.
    dopuščena revizija - preživnina - višina preživnine - socialni prejemki - otroški dodatek - socialna pomoč - državna štipendija - zmožnosti preživninskega zavezanca - res iudicata - ponovno sojenje o isti stvari
    Osrednja dilema tega revizijskega postopka glede na dopuščeno vprašanje je, ali je sredstva socialne države, ki jih torej rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti starša in otrokovih lastnih dohodkov, ali pa je treba to dejstvo obravnavati (in upoštevati) na kak drug način.

    V skrajnem položaju (ko rezidenčni starš in otrok nimata sploh nikakršnih lastnih sredstev) bo tak, drugačen pristop sodišču namreč narekoval, naj presodi, kolikšno preživninsko breme je preživninski zavezanec (v mejah ugotovljenih potreb otroka) zmožen nositi.

    Sodišče torej tu ne bo razporejalo preživninskega bremena med oba starša, ker (v tem primeru rezidenčni starš) sploh ni sposoben nositi nikakršnega preživninskega bremena, marveč ga bo namesto njega nosila kvečjemu država. Nosila pa ga bo v skladu z načelom socialne države (2. člen Ustave) in v povezavi s prvenstveno obveznostjo starša, da vzdržuje svojega otroka (54. člen Ustave), šele tedaj, če niti preživninski prispevek drugega starša ne bo zadoščal za minimalno zadostitev otrokovih potreb.
  • 2.
    VSRS Sodba XI Ips 47551/2016-213
    26.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008225
    ZKP člen 8, 201, 201/1-1, 202, 202/6, 525, 525/1.
    pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - razlog begosumnosti - neogibnost in sorazmernost pripora - pravica do uporabe svojega jezika - rok za odločitev o pritožbi
    V obravnavanem primeru sta sodišči poleg dejstva, da je obdolženec tujec, upoštevali, da obdolženec ni vezan na Republiko Slovenijo, saj v Sloveniji nima (stalnega ali začasnega) prebivališča, zaposlitve, poslovnih odnosov ali sorodnikov. Tako ga na ozemlje naše države ne veže nobena navezna okoliščina, še posebej ne takšne narave, da bi zagotavljala njegovo navzočnost v ekstradicijskem postopku. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo tudi z višino zagrožene kazni, saj se obdolžencu očita izvršitev kaznivega dejanja po drugem odstavku 286. člena Kazenskega zakonika Rusije, za katerega je predpisana kazen sedem let zapora. Sodišči sta na podlagi razpisane mednarodne tiralice zaključili, da je bil obdolženec do sedaj ruskim organom pregona nedosegljiv, obdolženec pa poseduje več potnih listov, kar mu omogoča nadaljnje nemoteno gibanje. Sodišči sta obrazložili, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost lahko zapustil Slovenijo in odšel v katero koli drugo državo, saj je v svojem zagovoru povedal, da se je pred prijetjem gibal na področju Italije, Turčije, Hrvaške in Izraela.

    Uveljavljana kršitev pravice do uporabe svojega jezika ni podana. Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca (list. št. 12 spisa) izhaja, da je bila obdolžencu zagotovljena pravica do uporabe svojega, in sicer azerbajdžanskega jezika, saj je na zaslišanju dne 13. 11. 2016 prevajal po sodniku zapriseženi tolmač za azerbajdžanski (in ne ruski) jezik.

    Zagovornik neutemeljeno uveljavlja kršitev obdolženčevih pravic in navaja, da je zunajobravnavni senat o pritožbi obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora z dne 15. 11. 2016 odločal šele dne 23. 11. 2016. Skladno s šestim odstavkom 202. člena ZKP mora zunajobravnavni senat o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora odločiti v oseminštiridesetih urah. ZKP ne določa, kdaj začne teči ta rok, po stališču sodne prakse pa se ta rok računa od predložitve pritožbe zunajobravnavnemu senatu. Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožbi v obravnavani zadevi v odločanje zunajobravnavnemu senatu predloženi dne 23. 11. 2016; zunajobravnavni senat je o pritožbah odločil še isti dan, zato uveljavljana kršitev ni podana.
  • 3.
    VSRS Sklep II DoR 361/2016
    26.1.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018825
    OZ člen 179, 182. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo (za telesne bolečine, za strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
  • 4.
    VSRS Sklep II DoR 353/2016
    26.1.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018828
    OZ člen 131. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 13. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - izbrisani - odškodnina - višina odškodnine - omejitev odškodnine - zastaranje
    Revizija se dopusti glede naslednjih dveh pravnih vprašanj:

    - ali je v konkretnem primeru ob pravilni uporabi materialnega prava glede višine odškodnine potrebno upoštevati določbe 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) o omejitvi odškodnine in določbe 13. člena o rokih plačila;

    - presoje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava v luči določbe 11. člena ZPŠOIRSP.
  • 5.
    VSRS sodba II Ips 203/2015
    26.1.2017
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VS0018792
    OZ člen 966.
    zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - invalidnina
    Upoštevajoč dejansko podlago je bilo stanje prve tožnice po poškodbi v prometni nesreči brez trajnih posledic, ki bi pogojevale ugotovitev invalidnosti. Zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
  • 6.
    VSRS Sklep I Kr 63954/2010
    26.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008218
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
    Vrhovno sodišče je v letu 2014 krajevno pristojnost na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP z Okrajnega sodišča v Ljubljani preneslo na Okrajno sodišče v Koper, vendar to ne pomeni, da tako delegirane krajevne pristojnosti ni bilo več mogoče zakonito prenesti na drugo sodišče.
  • 7.
    VSRS Sklep III DoR 114/2016
    26.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4003082
    ZOR člen 46, 50, 307. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - gradbena pogodba - dogovor o plačilu - prenehanje denarne obveznosti - kompenzacija - določljivost predmeta pogodbe - denarni tožbeni zahtevek
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru pogodbenega določila o kompenzaciji kot načinu prenehanja obveznosti, kjer pogodba drugih elementov za kompenzacijo (to je določenih predmetov in cen) ne vsebuje, dopustno postaviti denarni tožbeni zahtevek.
  • 8.
    VSRS Sklep III R 1/2017
    26.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4003076
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
    Če bi v zadevi odločalo mariborsko višje sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
  • 9.
    VSRS Sklep II DoR 382/2016
    26.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018822
    ZPP člen 367a, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - stvarna služnost
    Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani.
  • 10.
    VSRS Sodba I Ips 19555/2015-76
    26.1.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008204
    ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 196, 196/1.
    kršitev kazenskega zakona – neupravičena proizvodnja in promet z mamili - opis dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – subjektivni znaki kaznivega dejanja – namen storilca – hramba z namenom prodaje
    Ko je posamezni znak kaznivega dejanja, še zlasti pri opredeljevanju tako imenovanih subjektivnih znakov, dovolj določno opredeljen že v zakonu (npr. „vedoma“, „z namenom“, „mu je šlo za to“, itd.), zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine. Prav določen namen storilca (v konkretnem primeru namen prodaje), kot zakonski znak kaznivega dejanja, je značilen primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena sodišče navede v obrazložitvi. Na namen se namreč sklepa na podlagi indicev oziroma posrednih dokazov, kar pomeni, da se dokazuje. Dokazna ocena pa je del obrazložitve in ne izreka.
  • 11.
    VSRS sklep II Ips 193/2015
    26.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018787
    ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - deljiva terjatev - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - zavrženje revizije
    Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker še sporna denarna terjatev tožnikov v znesku 43.573,89 EUR ni bila opredeljena kot solidarna, gre za deljivo terjatev.
  • 12.
    VSRS sodba in sklep II Ips 228/2015
    26.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS0018793
    OZ člen 105, 106, 111, 239, 239/2, 470, 471, 480, 480/1.
    gradbena pogodba - razveza pogodbe - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - pogodbena kazen
    Ugotovljeno dejansko stanje narekuje presojo, daje v skladu s 470. in 471. členom OZ prišlo do razveze pogodbe. To ima za posledico, da toženca ne moreta uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov - torej zahtevkov za pravilno izpolnitev ali zahtevka za znižanje kupnine.
  • 13.
    VSRS Sklep XI Ips 47337/2016
    26.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008224
    ZKP člen 199a, 199a/6, 420.
    zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - hišni pripor - sklep o podaljšanju hišnega pripora
    Zakonodajalec je možnost vlaganja zahteve za varstvo zakonitosti še pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom omejil le na primere pravnomočnih odločb o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, kot tistega omejevalnega ukrepa, ki predstavlja najinvazivnejši poseg države v osebno svobodo in integriteto posameznika še pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom.
  • 14.
    VSRS sklep II Ips 226/2015
    26.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018789
    ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1, 379, 379/1.
    predhodno vprašanje - pravnomočnost - izrek odločbe - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - upravna odločba - načelo prirejenosti postopkov - dopuščena revizija
    Kes se pravnomočnost nanaša na izrek odločbe, se vezanost na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju nanaša lahko le na izrek odločbe. Brez odločbe in brez izreka, ki bi odločil o toženkini pravici do sporne nepremičnine, pa tudi vezanosti ne more biti.
  • 15.
    VSRS Sodba I Ips 539/2015
    26.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008209
    ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/1, 148/2, 164, 164/2, 245, 371, 371/1-8. URS člen 35, 36.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pregled vozila - preiskava vozila - ogled - pravica do zasebnosti - nedotakljivost stanovanja
    Prevozno sredstvo praviloma ni na tak način zaprt prostor, v katerem bi lahko utemeljeno pričakovali zasebnost, stopnja pričakovane zasebnosti je v vozilu nižja kot na primer v stanovanju ali drugem prostoru, saj je vozilo prvenstveno namenjeno prevažanju, ne pa bivanju ali shranjevanju stvari. Pregled prevoznega sredstva kot preiskovalno opravilo ni identičen s preiskovalnim dejanjem preiskave stanovanja in drugih prostorov (hišna preiskava) in je razliko med njima iskati v stopnji pregledovanja oziroma preiskovanja; pregled vozila v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP obsega pregled vseh prostorov prevoznega sredstva, razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je njihovo pregledovanje potrebno uporabiti tehnična sredstva ali metode. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta, izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih zaprtih delov vozila.

    S pregledom, pri katerem, ko sta bili ugotovljeni sveži odrgnini barve, ni bila prekršena obsojenčeva pravica do zasebnosti in za tak vizualni pregled vozila policija ni potrebovala odredbe sodišča, zato pri z zunanjosti vozila odvzetih vzorcev barve ne gre za nezakonit dokaz. Ni utemeljeno navajanje vložnika, da bi policija morala o pregledu vozila obvestiti obsojenca in zagotoviti njegovo navzočnost; to bi bilo potrebno, če bi policija opravila preiskavo vozila (pregled zaprtih prostorov vozila).

    Ker se v konkretni zadevi izpodbijana pravnomočna sodba ne opira na dokaz (analiza bioloških sledi, za katerega zahteva trdi, da je nedovoljen) bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
  • 16.
    VSRS Sodba II Ips 328/2016
    26.1.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018750
    OZ člen 9. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 215.
    uporaba solastne stvari - opustitev izvrševanja lastninske pravice - privolitev - nasilje - uporabnina - neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - pravica do sodnega varstva - dokazni standardi
    Solastnik stanovanja, ki mora trpeti nasilje (torej trpeti poseg v svoje dostojanstvo ter v duševno in telesno nedotakljivost), solastne stvari v takšnih okoliščinah ne more uživati v skladu z njenim bistvom in s tem v skladu z namenom solastninske pravice. Če torej prav iz teh razlogov izvrševanje solastninske pravice opusti, je neupravičeno prikrajšan. Če ob tem hkrati zahteva še razdružitev solastninske skupnosti (ali pa tudi ne, a je hkrati enako pasiven tudi drugi solastnik, ki pa v nepremičnini biva) ter ves čas (z zahtevkom za plačilo uporabnine) izraža jasno voljo, da na takšno solastninsko neravnotežje niti vrednostno ne pristaja, so izpolnjeni vsi pogoji za verzijski zahtevek.

    Po prepričanju Vrhovnega sodišča bi bilo v nasprotju z bistvom pravil o zastaranju, če bi sodišče ugovoru zastaranja ugodilo. Zahtevek je bil ves čas postavljen, napovedano je bilo tudi njegovo morebitno naknadno zvišanje in slednje je bilo spričo dinamike pravde nato tudi udejanjeno.
  • 17.
    VSRS Sklep I R 6/2017, enako tudi VSRS Sklep I R 126/2020
    26.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00002963
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku
    Okoliščina, da je toženec zunajzakonski partner sodnice sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, bi lahko povzročila dvom v korektnost postopka, še posebej glede na okoliščino, da gre za spor o plačilu terjatve, ki se nanaša na ureditvena dela na nepremičnini, katere solastnica je tudi sama.
  • 18.
    VSRS Sodba I Ips 56419/2013-420
    26.1.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008240
    ZKP člen 18, 18/1, 299, 299/2, 329, 329/2, 364, 364/7, 371, 371/2, 420, 420/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Po ustaljeni sodni praksi v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere predlagane dokaze bo izvedlo in kako bo presodilo njihovo verodostojnost. Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. Predlagani dokazi morajo biti pravno relevantni, pri čemer je treba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za pravilno odločitev (drugi odstavek 329. člena ZKP), ker niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, ali ker ni verjetno, da bodo izključili obstoj pravno pomembnih dejstev.
  • 19.
    VSRS Sklep III DoR 124/2016
    26.1.2017
    ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4003081
    ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
  • 20.
    VSRS Sklep III R 42/2016
    26.1.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS4003075
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v drugem postopku
    Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>