ZZZDR člen 129, 129a. ZUJPS člen 12, 13, 22, 23. URS člen 2, 54.
dopuščena revizija - preživnina - višina preživnine - socialni prejemki - otroški dodatek - socialna pomoč - državna štipendija - zmožnosti preživninskega zavezanca - res iudicata - ponovno sojenje o isti stvari
Osrednja dilema tega revizijskega postopka glede na dopuščeno vprašanje je, ali je sredstva socialne države, ki jih torej rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti starša in otrokovih lastnih dohodkov, ali pa je treba to dejstvo obravnavati (in upoštevati) na kak drug način.
V skrajnem položaju (ko rezidenčni starš in otrok nimata sploh nikakršnih lastnih sredstev) bo tak, drugačen pristop sodišču namreč narekoval, naj presodi, kolikšno preživninsko breme je preživninski zavezanec (v mejah ugotovljenih potreb otroka) zmožen nositi.
Sodišče torej tu ne bo razporejalo preživninskega bremena med oba starša, ker (v tem primeru rezidenčni starš) sploh ni sposoben nositi nikakršnega preživninskega bremena, marveč ga bo namesto njega nosila kvečjemu država. Nosila pa ga bo v skladu z načelom socialne države (2. člen Ustave) in v povezavi s prvenstveno obveznostjo starša, da vzdržuje svojega otroka (54. člen Ustave), šele tedaj, če niti preživninski prispevek drugega starša ne bo zadoščal za minimalno zadostitev otrokovih potreb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0018766
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 179.
dopuščena revizija - mediji - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do zasebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne presoje vprašanja ali je toženec protipravno posegel v zasebnost tožnika in v njegovo čast in dobro ime.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1, 5/2.
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njim povezanega Odloka, čeprav ta kot ločnico odplačnosti prav tako postavi pri 30 % vrednosti nepremičnin, saj ta določa vrednosti zemljišč za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije in glede na njihove sedanje vrednosti.
OZ člen 630, 631, 649. ZJN-2 člen 2. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 2. ZPP člen 286, 286a, 339, 339/1, 339/2-8.
podjemna pogodba - pogodba o delu - gradbena pogodba - podjemnikove obveznosti - odgovornost za sodelavce - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - direktna tožba - podizvajalec - pojem sodelavca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - prekluzija - dopuščena revizija
Uporaba analogne razlage je v spornem primeru pri razjasnjevanju pojma podizvajalca izključena, saj ne gre za takšno pravno praznino (vrzel v zakonski zgradbi), ki bi jo bilo treba zapolnjevati na podlagi zakonske ali celo pravne analogije.
Direktna tožba podizvajalca do naročnika gradbene pogodbe ni predvidena kot sodno sredstvo za poplačilo del, ki ne ustrezajo po vsebini gradbenim delom oziroma gradnji.
Tožbena zahtevka tožnikov sta neutemeljena zaradi pomanjkanja izhodiščne pravne podlage za uspešno uveljavitev direktnih zahtevkov do tožene stranke (pomanjkanje stvarnopravne legitimacije), torej iz povsem načelnih in zgolj pravnih razlogov.
Sodišče je prvostopenjsko sodbo odpravilo 19. 3. 2014 pooblaščencu, ki je stranko zastopal v postopku pred sodiščem prve stopnje, toženčev preklic pooblastila dotedanjemu pooblaščencu pa je bil sodišču naznanjen šele 20. oziroma 21. 3. 2014, torej po tem, ko je sodišče prvostopenjsko sodbo že odpravilo (bivšemu) pooblaščencu stranke. Ker sodišče o preklicu pooblastila ni bilo obveščeno (do odprave sodbe), le-to niti ni moglo postopati drugače, kot da je sodbo vročilo odvetniku, ki je po podatkih spisa imel veljavno pooblastilo. Zato se na čas te vročitve (bivšemu) pooblaščencu stranke navezuje tudi začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Republika Slovenija kot stranka v postopku - pravna oseba - sedež pravne osebe - register poslovnih subjektov - sedež organov upravljanja
Kraj, po katerem naj se ravna krajevna pristojnost za tožbe, vložene zoper Republiko Slovenijo, je Ljubljana, to je kraj, ki je vpisan v register poslovnih subjektov in je kraj njenega organa upravljanja.
Tožnica svojo odškodninsko terjatev utemeljuje na izdani začasni odredbi. Če ji je škoda nastala, ji je bila tudi priznana, ko so prenehali učinki izdane začasne odredbe
spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zadržanje zastaranja po 32. členu Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga zoper prevoznika (zavarovanca tožene stranke) učinkuje tudi zoper odgovornostno zavarovalnico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodišče kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Sodišče ne more odločati o lastnih zadevah, saj bi bilo to v nasprotju s temeljnim načelom nepristranskosti sodnikov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS0018801
OZ člen 131. ZIKS člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - izvrševanje kazenskih sankcij - škoda, nastala med prestajanjem zaporne kazni - hoja prek železniške proge - škoda zaradi povoženja z vlakom - opustitev zdravniškega pregleda - ravnanje oškodovanca - izključitev odgovornosti - skrbnost oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem tožnika, da je ugotovitev slabega psihofizičnega stanja delavca na zdravstvenem pregledu pred nastopom dela lahko tudi razlog za ugotovitev delovne nezmožnosti, vendar je v obravnavanem primeru
presoja sodišč pravilna. Glede na ugotovljena dejstva, da tožnik v času prečkanja nezavarovanega prehoda ni bil depresiven, da pa je bil skrajno neskrben, je namreč pravilna presoja, da zdravniški pregled nesreče ne bi
preprečil in da torej med opustitvijo toženke in nastalo škodno posledico vzročne zveze ni, niti po teoriji
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka upravičeno nasprotovala tožbenemu zahtevku za plačilo 11. začasne situacije s tem, da je zatrjevala, da so dela po tej situaciji že plačana, saj je tožena stranka preplačala opravljena dela, ki so bila zaračunana in plačana s predhodno izstavljenimi začasnimi situacijami.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je revidentu treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da je nasprotovalo kogentnim zakonskim določbam (507. in 513. členu OZ).
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - razlog begosumnosti - neogibnost in sorazmernost pripora - pravica do uporabe svojega jezika - rok za odločitev o pritožbi
V obravnavanem primeru sta sodišči poleg dejstva, da je obdolženec tujec, upoštevali, da obdolženec ni vezan na Republiko Slovenijo, saj v Sloveniji nima (stalnega ali začasnega) prebivališča, zaposlitve, poslovnih odnosov ali sorodnikov. Tako ga na ozemlje naše države ne veže nobena navezna okoliščina, še posebej ne takšne narave, da bi zagotavljala njegovo navzočnost v ekstradicijskem postopku. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo tudi z višino zagrožene kazni, saj se obdolžencu očita izvršitev kaznivega dejanja po drugem odstavku 286. člena Kazenskega zakonika Rusije, za katerega je predpisana kazen sedem let zapora. Sodišči sta na podlagi razpisane mednarodne tiralice zaključili, da je bil obdolženec do sedaj ruskim organom pregona nedosegljiv, obdolženec pa poseduje več potnih listov, kar mu omogoča nadaljnje nemoteno gibanje. Sodišči sta obrazložili, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost lahko zapustil Slovenijo in odšel v katero koli drugo državo, saj je v svojem zagovoru povedal, da se je pred prijetjem gibal na področju Italije, Turčije, Hrvaške in Izraela.
Uveljavljana kršitev pravice do uporabe svojega jezika ni podana. Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca (list. št. 12 spisa) izhaja, da je bila obdolžencu zagotovljena pravica do uporabe svojega, in sicer azerbajdžanskega jezika, saj je na zaslišanju dne 13. 11. 2016 prevajal po sodniku zapriseženi tolmač za azerbajdžanski (in ne ruski) jezik.
Zagovornik neutemeljeno uveljavlja kršitev obdolženčevih pravic in navaja, da je zunajobravnavni senat o pritožbi obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora z dne 15. 11. 2016 odločal šele dne 23. 11. 2016. Skladno s šestim odstavkom 202. člena ZKP mora zunajobravnavni senat o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora odločiti v oseminštiridesetih urah. ZKP ne določa, kdaj začne teči ta rok, po stališču sodne prakse pa se ta rok računa od predložitve pritožbe zunajobravnavnemu senatu. Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožbi v obravnavani zadevi v odločanje zunajobravnavnemu senatu predloženi dne 23. 11. 2016; zunajobravnavni senat je o pritožbah odločil še isti dan, zato uveljavljana kršitev ni podana.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo (za telesne bolečine, za strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
Revizija se dopusti glede naslednjih dveh pravnih vprašanj:
- ali je v konkretnem primeru ob pravilni uporabi materialnega prava glede višine odškodnine potrebno upoštevati določbe 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) o omejitvi odškodnine in določbe 13. člena o rokih plačila;
- presoje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava v luči določbe 11. člena ZPŠOIRSP.
Upoštevajoč dejansko podlago je bilo stanje prve tožnice po poškodbi v prometni nesreči brez trajnih posledic, ki bi pogojevale ugotovitev invalidnosti. Zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.