IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00068529
ZIKS-1 člen 106, 106/9. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - začasno zadržanje - ponovno odločanje - popravni sklep - začasna odredba ZUS-1 - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Izpodbijani popravni sklep z dne 3. 3. 2023 ni podlaga za pritožnikovo prestajanje zaporne kazni, kar izhaja že iz izreka tega sklepa, zato zadržanje izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na odločitev toženke, da se tožnika pogojno ne izpusti s prestajanja zaporne kazni, že po naravi stvari ne bi privedlo do začasne izpustitve s prestajanja kazni. To pomeni, da tudi če bi držale pritožbene navedbe, da je popravni sklep ničen, pritožnik zaradi tega ne bi bil pogojno odpuščen s prestajanja kazni zapora.
Zmotno je tudi pritožnikovo sklicevanje na odločbo toženke z dne 26. 10. 2022 o odobritvi pogojnega odpusta z dnem 31. 1. 2023, saj je bila ta odločitev s sklepom z dne 30. 1. 2023 zadržana do ponovnega odločanja. O tem je toženka sicer res odločala 2. 2. 2023, vendar s to odločbo ni bilo odločeno, da se pritožnika pogojno odpusti. Tega tudi pritožnik ne trdi. To torej pomeni, da tudi če sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep (kar bo predmet odločanja o tožbi), to ne pomeni, da bo morebitna ugoditev pritožnikovi tožbi privedla do njegovega pogojnega odpusta s prestajanja zaporne kazni.
omejitev gibanja prosilcu za azil - začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - odvzem prostosti - zavrnitev pritožbe
Izdaja začasne odredbe, v zadevi omejitve gibanja prosilcu za mednarodno zaščito, ne more temeljiti na samem dejstvu odvzema prostosti. Temelji lahko le na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oziroma v povezavi z njim lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda pa bi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VODE
VS00068911
ZPP člen 13, 380, 380/2. SPZ člen 99, 99/2, 212. OZ člen 164, 164/1. ZV-1 člen 8, 11, 16, 37, 84, 86, 86/2,87, 87/2, 100, 150, 151a, 153, 201, 201/1. URS člen 2, 3, 3/2, 23, 67, 153, 158.
stvarna služnost pešpoti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - brv - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - dopustnost posega - predhodno vprašanje - kršitev prisilnih predpisov - omejitve javnopravne narave - vodno soglasje - matično področje - načelo delitve oblasti - načelo pravne države - zmotna uporaba materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Sodišče mora paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v njeni dispoziciji, saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda izgradnja brvi, ki jo zahtevata tožnika, v nasprotju s prisilnimi določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 75, 75/1, 75/1-2. ZMZ-1 člen 9, 26, 26/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - pritožbeni razlogi - procesna kršitev - dejansko stanje - pravočasno uveljavljanje kršitev - pooblaščenec v upravnem postopku - nestrinjanje z dokazno oceno - pavšalna zatrjevanja - neizkazano preganjanje
Pritožnik navaja procesno kršitev, ki je povezana z ugotavljanjem dejanskega stanja, vendar bi to lahko in moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da se taka kršitev odpravi (glej 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Šele v primeru, če bi bil pri tem neuspešen, bi navedeno lahko vodilo do uveljavljanja procesne kršitve s strani sodišča prve stopnje v tem pritožbenem postopku. V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje. Tega pa pritožnik v svoji pritožbi ne navede, temveč svoje očitke še nadalje usmerja zgolj zoper ravnanje tožene stranke, kar pa glede na vsebino ugovorov ne more voditi do ugoditve pritožbi.
Iz določb ZMZ-1 ne izhaja zahteva, da bi moral imeti prosilec pooblaščenca že v upravnem postopku, saj 9. člen tega zakona prosilcem za mednarodno zaščito pooblaščenca zagotavlja le v postopku pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem. Obveznost zagotoviti pooblaščenca v upravnem postopku pa ne izhaja niti iz določb Procesne direktive.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženec zakonec sodnice pristojnega sodišča, ki je s štirimi sodnicami tudi manjše sodišče, utemeljuje prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - tožba na izpodbijanje sodne poravnave - nezadovoljstvo z delom sodnika - prisila - majhno sodišče - ugoditev predlogu
„Drugi tehtni razlogi“, ki lahko utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko vzpostavljen dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je predmet izpodbijanja sodna poravnava, za katero stranka trdi, da je bila sklenjena pod pritiskom (tudi) sodnice, utemeljenost teh trditev pa bi presojala ena od dveh preostalih sodnic na tem sodišču, je po oceni vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazni postopek - dokaz z zaslišanjem prič - zaslišanje strank - prebivališče strank in prič - sedež pooblaščenca - oddaljenost sodišča - lažja izvedba dokaznega postopka - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge obsegal zaslišanje toženca, zastopnika tožnice ter štirih prič. Na območju Črnomlja ima prebivališče le toženec (ki sicer pri izvedbi postopka pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju ne vztraja), med tem ko imajo tožničin zastopnik in tri priče prebivališče v Lendavi, ena pa v Celju. Prav tako imata občutno krajšo pot do Okrajnega sodišča v Lendavi kot do Okrajnega sodišča v Črnomlju tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Mariboru). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Lendavi kot pa pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - vsebinsko prazna pritožba
Pritožnik presoji sodišča prve stopnje, da je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, vsebinsko ne oporeka. V pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, da je bilo v Maroku ogroženo njegovo preživetje. Sodišče prve stopnje se je do teh trditev opredelilo in pravilno presodilo, da zatrjevane slabe ekonomske razmere v izvorni državi prosilca ne morejo biti razlog za mednarodno zaščito.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 27, 27/1, 27/3, 29, 29/1, 29/2. ZMZ-1 člen 70, 70/4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - ugoditev tožbi - pritožba tožene stranke - pravica do pritožbe - vsebinska presoja - ovire za vračanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - zavrnitev pritožbe
Iz stališč SEU ni mogoče sklepati, da pristojni organi držav članic EU v upravnem sporu v zvezi z odločanjem o mednarodni zaščiti nimajo pravice do pritožbe zoper sodne odločbe sodišč prve stopnje. Imajo pa države članice na tem področju procesno avtonomijo - da se torej lahko same odločijo, ali bodo s svojimi notranjimi postopkovnimi predpisi v teh primerih določile eno- ali dvostopenjsko sodno varstvo, pri čemer morajo upoštevati le, da pravila v položajih, ki so zajeta s pravom Unije, niso manj ugodna od pravil v podobnih položajih, za katere velja nacionalno pravo (načelo enakovrednosti), in da ta pravila v praksi ne onemogočajo ali čezmerno ne otežujejo uveljavljanja pravic, ki jih priznava pravo Unije (načelo učinkovitosti).
Takoj ko je pritožba oziroma dvostopenjsko sodno varstvo v zakonu predvideno, pa je neizogibno tudi, da pravica do pritožbe pripada obema strankama upravnega spora, ki imata, ne glede na to, da je ena stranka državni organ, druga pa posameznik, v procesnem smislu še zmeraj položaj enakopravnih strank.
V okoliščinah, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, bi ta predaja pomenila nečloveško in ponižujoče ravnanje v smislu 4. člena Listine. Pri tem je upoštevna le prosilčeva posebej huda duševna ali fizična bolezen, izkazana pa mora biti tudi nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja.Navedeno pomeni, d ani vsaka duševan bolezen upoštevna z vidika varstva pravic, ki jih zagotavljata 3. člen EKČP in 4. člen Listine EU, treba je ugotoviti, ali gre za hudo bolezen in ali je izkazana nevarnost za poslabšanje bolezni.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 160.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastnina - delitev solastnine - dostop do javne ceste - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlagatelj delegacije bi moral navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom v nepristranskost sojenja na okrajnem sodišču. Toda tega nedvomno ni zmogel; ni sklenil, da bi poimensko navedeni sodniki tvorili celoto sodnikov sodečega okrajnega sodišča, od Vrhovnega sodišča pa se tudi ne pričakuje, da bi to storilo s pomočjo seznama sodnikov, razvidnega na spletu sodišča, po metodi izključevanja. Predlagateljeva (pre)splošna navedba, češ da mu pred mariborskim sodiščem ni zagotovljen pošten postopek, tega manjka ne more nadomestiti, saj ostaja na ravni neizkazane domneve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je bil toženec v kazenskem postopku oproščen in da je bil v tej pravdi zahtevek zoper njega v prvem sojenju zavrnjen, ne zadoščata za razumen dvom v nepristranskost odločanja pravdnega sodišča.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Postopek zaradi motenja posesti je posebej urejen v 28. poglavju ZPP. Določeno je, da v teh postopkih sodišče odloči s sklepom (428. člen ZPP). ZPP pa v primeru pritožbe zoper sklep ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi (3. točka 365. člena ZPP). Pritožba tožeče stranke zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - napake v postopku - subjektivna ocena stranke - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo druga pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih zato ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP. Navedbe nasprotne udeleženke o vplivu zunajzakonske partnerke predlagatelja na delo organov pregona so povsem nekonkretizirane in dokazno nepodprte ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Zgolj subjektivni občutek nasprotne udeleženke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 109.
predlog za dopustitev revizije - tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji strokovni sodelavec kot stranka v postopku - delegacija pristojnosti glede sojenja na prvi stopnji - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče poudarja, da o delegaciji pristojnosti ni mogoče odločati vnaprej – o morebitnem predlogu za delegacijo pritožbenega sodišča bo mogoče odločati šele, ko in če bo vložena pritožba. Vrhovno sodišče se je ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti zato omejilo izključno na pristojnost sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.
V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotne udeleženke. Prav tako niso znani nobeni podatki o njeni smrti in njenih dedičih, kot tudi ne, da bi bila državljanka katere od držav izven območja sedanje Republike Slovenije. Namen razglasitve za mrtvo je v izvedbi zapuščinskega postopka. Tudi, če bi imela nasprotna udeleženka tuje državljanstvo, bo za zapuščinski postopek pristojno slovensko sodišče. ZMZPP namreč v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji. In v obravnavanem primeru so.