povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - oblike nepremoženjske škode - zastaranje zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - načelo pravne varnosti - negotovost pravnega položaja - ugoditev reviziji
(Praktični) razlogi, ki bi utemeljevali opisano umet(el)no cepitev človekovega trpljenja med različnimi oblikami nepremoženjske škode pri odmeri višine denarne odškodnine, pri opredelitvi začetka teka zastaranja škode ne vzdržijo presoje.
Odločilno težo pri tem igra dejstvo, da pravo oškodovancu nalaga posebno skrbnost glede zastaranja. Oškodovanec (brez pomoči izvedencev ali sodišča) je namreč tisti, ki mora spremljati in oceniti, kdaj so podani elementi, ki mu omogočajo uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pričakovanje, da bi prava nevešči posameznik razločeval različne pojavne oblike (lastnega) duševnega trpljenja (po možnosti še v času zdravljenja po zanj travmatičnem dogodku), kot to s pomočjo medicinske znanosti počne pravo, je neživljenjsko, nerazumno in pretirano.
S cepitvijo začetka zastaralnega roka, tako da bi zastaranje za posamezne oblike nepremoženjske škode nastopilo ločeno, bi se v nasprotju z načelom pravne varnosti nesorazmerno povečala negotovost pravnega položaja oškodovanca.
V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določba drugega odstavka 334. člena ZPP, v skladu s katero lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika predloga za dopustitev revizije o njem še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določil ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00068889
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 73, 73/1, 199, 202, 202/1, 206.
predlog za dopustitev revizije - poslovodstvo brez naročila - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - mandatna pogodba z odvetnikom - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev pravnega posla - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00068912
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2. URS člen 22, 26. OZ člen 133, 133/3.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - imisije - hrup zaradi prometa - javnopravna odškodninska odgovornost države - spremenjena pravna podlaga - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba presenečenja - pravica do izjave - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na spremenjeno pravno podlago. Ni je več utemeljilo na podlagi 133. člena OZ, temveč na podlagi 26. člena Ustave RS. Ta zahteva predvsem odgovor na vprašanje ali je država ravnala protipravno in je pri tem treba imeti pred očmi tehtanje nasprotujočih interesov pravdnih strank. Tožnikoma pa ni omogočilo, da se izjavita o novi drugačni materialnopravni podlagi, katere do sedaj nista zatrjevali, niti je prej ni zatrjevala katera od drugih pravdnih strank, na možnost uporabe te pravdne podlage, pa kot izhaja iz podatkov spisa - ob neizkazanosti lastne nezadostne neskrbnosti, nista mogli in morali računati. Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča se je namreč spremenila šele potem, ko je postala odločitev v obravnavani zadevi že pravnomočna. Soočena sta bila torej s sodbo presenečenja pred sodiščem druge stopnje.
predlog za dopustitev revizije - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica do izvedbe dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - načelo neposrednosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči kršili prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 236. a člena v zvezi s 4. členom ZPP, s tem, ko sta zavrnili zaslišanje predlagane priče A. A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00069916
OZ člen 931, 932, 932/1, 932/2, 932/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o življenjskem zavarovanju - kršitev prijavne dolžnosti - zdravstveno stanje - zavarovalni riziko - načelo vestnosti in poštenja - zmota - predmet dokazovanja z izvedencem - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali sta nižji sodišči v predmetni pravdni zadevi pravilno uporabili materialno pravo glede obveznosti tožene stranke za izplačilo zavarovalnine tožeči stranki, ki je ob sklepanju zavarovalne pogodbe zavarovalnici zamolčala svoje zdravstveno stanje in ni ravnala v skladu z načelom vestnosti in poštenja, saj je toženo stranko spravila v zmoto, tako da ni mogla pravilno in dejansko oceniti rizikov in sprejeti pravilne poslovne odločitve glede pričakovane nevarnosti?
2. Ali sta nižji sodišči v predmetni pravdni zadevi pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko sta z izvedencem medicinske stroke ugotavljali, ali je dejansko zdravstveno stanje tožnika ob sklepanju zavarovalne pogodbe imelo pomemben vpliv na nastanek zavarovalnega primera?
OZ člen 190, 190/1, 198. SPZ člen 37, 37/1, 38, 38/1, 95, 95/2. URS člen 33. ZKL-1 člen 30, 30/2. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prikrajšanje - poseg v lastninsko pravico - prepoved uporabe, izrečena z inšpekcijsko odločbo - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Kljub tehtnim argumentom v prid zožujoče razlage pojmov prikrajšanja in vzročne zveze med obogatitvijo in prikrajšanjem, Vrhovno sodišče odklanja načelno stališče, da prikrajšanje ni predpostavka verzijskega zahtevka zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist. Kot že poudarjeno, je razlog za to v umeščenosti instituta uporabe tuje stvari v 3. oddelek OZ: "Neupravičena pridobitev". Splošno pravilo (190. člen OZ), ki velja za vse oblike neupravičenih obogatitev (vse oblike kondikcij in verzij), torej tudi za uporabo tuje stvari v svojo korist, je uvrščeno v 1. odsek 3. oddelka OZ. Določba 198. člena OZ je umeščena v 2. odsek z naslovom "Pravila vračanja", kar napotuje na sklep, da ureja le pravilo, kaj se pri tej obliki verzije vrača.
Zožujoča razlaga zahteva, da je prikrajšanje, enako kot obogatitev, vsaj potencialno oziroma hipotetično. Da bi lastnik stvari lahko zahteval uporabnino za neupravičeno uporabo njegove stvari, bi moral imeti vsaj hipotetično možnost, da bi to stvar lahko tudi sam uporabljal (ali na njej kako drugače izvrševal svoja lastninska upravičenja). To pa je tudi izhodišče za opredelitev pravne vzročnosti kot predpostavke neupravičene obogatitve. Vzrok prikrajšanja je lahko le tista obogatitev (korist), ki je dostopna tudi lastniku (oziroma imetniku druge pravice, da stvar uporablja sam).
Vsaka neutemeljena uporaba tuje stvari v svojo korist pomeni poseg v lastninsko pravico (in hkrati tudi v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS). To pa praviloma pomeni tudi prikrajšanje lastnika, saj se domneva, da ima ta vselej hipotetično možnost stvar uporabiti tudi sam (ali na njej kako drugače izvrševati svoja lastninska upravičenja). Navedena domneva pa vendarle ni absolutna. Obstajajo namreč primeri, ko je lastniku zaradi posebnih okoliščin (začasno) onemogočena uporaba stvari, pa tudi druga upravičenja iz lastninske pravice. V primeru, ko je lastnikova lastninska pravica izvotljena vseh lastninskih upravičenj ("gola" lastninska pravica), ne more biti niti hipotetičnega prikrajšanja.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V konkretni zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v višini 810,00 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V sporih majhne vrednosti ni revizije (osmi odstavek 458. člena ZPP), zato je ni mogoče dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Predlog tako ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec sodišča kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru je bila tožnica zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in je ohranila stike z zaposlenimi tega sodišča. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kopru, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Kopru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja.
Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Enako velja tudi za prostorsko povezanost. Gre namreč za večji sodišči, zato ni nujno, da se je tožnica pri svojem delu in ob obiskih intenzivneje srečevala tudi z zaposlenimi Okrožnega sodišča v Kopru. Tega toženka tudi ne navaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež in prebivališče pravdnih strank - načelo ekonomičnosti - ugoditev predlogu
Ker imajo vsi tožniki stalno prebivališče prijavljeno v Ljubljani in se v Ljubljani nahaja tudi stanovanjska hiša, v zvezi s katero poteka spor zaradi stroškov upravljanja in vzdrževanja je očitno, da bo postopek s petnajstimi tožniki s stalnim prebivališčem v Ljubljani lažje, hitreje in z nižjimi stroški postopka izpeljati pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00069761
OZ člen 416, 921, 929, 948. SPZ člen 66, 66/2, 72. ZPP člen 318, 318/1, 351, 380, 380/2, 383.
premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalni interes - zavarovanje na tuj račun - razlaga splošnih pogojev - upravičenec po zavarovalni polici - skupna lastnina - kolektivna terjatev - nedeljiva terjatev - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - nesklepčnost tožbenega zahtevka - sodba presenečenja - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker je terjatev, katere plačilo zahteva v obravnavani zadevi tožnica od toženke, nedeljiva kolektivna terjatev, tožnica kot skupna lastnica zavarovalnega interesa, ne glede na to, da je premijo iz zavarovalne pogodbe plačala sama, ne more uresničevati samostojno, torej v svojem imenu in za svoj račun in posledično ne more samostojno izvrševati (črpati) pravic iz zavarovanja. Sodišči nižjih stopenj sta spregledali ureditev nedeljivih terjatev iz drugega odstavka 416. člena OZ in (posledično) nista pravilno uporabili določila prvega odstavka 929. člena OZ in 20. člena Splošnih pogojev poslovanja. Tožnica bi morala tožbeni zahtevek v skladu z drugim odstavkom 416. člena OZ oblikovati tako, da bi od toženke zahtevala izpolnitev obveznosti za račun vseh skupnih lastnikov oziroma polog zavarovalnine pri sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - čistilka sodišča kot stranka v postopku - svaštvo stranke z uslužbencem pristojnega sodišča - vpisničarka - ugoditev predlogu
Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti sicer presojati strogo, a je okoliščina, da sta tako druga nasprotna udeleženka, kakor tudi snaha nasprotnih udeležencev zaposleni na krajevno pristojnem sodišču, tehten razlog za delegacijo, saj ta okoliščina lahko v očeh zunanjega opazovalca zbudi dvom v nepristranskost sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu sicer ne sodi v množico najmanjših sodišč v državi. Gre za srednje veliko sodišče. Ob dodatni okoliščini, da je toženka ne le strojepiska na tem sodišču, marveč da deluje prav na civilno pravnem oddelku tega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIKS člen 145.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo - zavrnitev predloga
spor o pristojnosti - nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti - prepozen odgovor na tožbo - prepozen ugovor - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prepozna vloga je procesno neupoštevna. Čim je tako, ima Okrajno sodišče v Ljubljani prav, ko zatrjuje, da je podan položaj, kakor da bi se sodišče po uradni dolžnosti izreklo za krajevno in stvarno nepristojno. Ker je tako, Okrožno sodišče v Murski Soboti ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno.
zastarana terjatev - izpolnitev naturalne obligacije - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - zahtevek za vračilo - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - obstoj dolga - nepopolno dejansko stanje - condictio ob causam finitam - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Določbe 191. člena OZ, ki vsebuje pravilo, kdaj se ne more zahtevati vrnitve, in izjemi od tega pravila, ni mogoče uporabiti, če gre za zastarano terjatev (192. člen OZ). Vrnitev plačanega zastaranega dolga je mogoča le, če stopnja (pri)sile ustreza pravnemu standardu iz 45. člena OZ.