DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018323
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 254, 367, 367/1, 370, 371, 371/1. ZSZ člen 62. OZ člen 198, 299, 381.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - denacionalizacijski zavezanec - višina nadomestila - primerljiva tržna najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - izvedensko mnenje - strokovne izvedenske metode - davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitev
Drugi odstavek 72. člena ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki je v postopku uspel, upravičenje za nazaj, zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Tako je v obravnavani zadevi ravnalo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je izhajalo iz stanja vrnjenega objekta, kakršno je bilo v času uveljavitve ZDen, kasnejših sprememb pa ni upoštevalo.
Po 62. členu ZSZ je zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Neposredni uporabnik je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin. V času od uveljavitve ZDen do pravnomočne denacionalizacijske odločbe ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnine denacionalizacijski zavezanec, zato je obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča stvar razmerja med državo in denacionalizacijskim zavezancem.
198. člen OZ res govori, da je mogoče od uporabnika zahtevati, naj nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe, vendar je treba to zakonsko določbo razlagati po njenem namenu, ta pa je v tem, da prikrajšani dobi ustrezno odmeno. Pri tem ni pomembno, ali za obogatenega pomeni pridobitev stvari objektivno korist ali ne, oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018321
ZDen člen 16, 66, 88, 88/1, 88/2, 88/3. SPZ člen 42, 44, 44/1, 92.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - odločba upravnega organa - oblikovalna odločba - konstruktivna odločba - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - poseg v pravnomočno konstitutivno odločbo upravnega organa
S prepovedjo razpolaganja iz prvega odstavka 88. člena ZDen je zakonodajalec premoženje, ki ga je država odvzela zasebnikom, za določen čas izvzel iz pravnega prometa (res extra commercium). Na stvareh izven pravnega prometa pa lastninske pravice ni mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena SPZ).
S tem, ko sta sodišči tožniku na temelju priposestvovanja priznali lastninsko pravico, sta odvzeli vsak pomen in učinek pravnomočni denacionalizacijski odločbi, s katero je bila originarno ustanovljena lastninska pravica denacionalizacijske upravičenke. Ker je bilo o lastninski pravici denacionalizacijske upravičenke odločeno z odločbo, ki ima oblikovalen (konstitutiven) učinek, bi bilo njene učinke mogoče izničiti le s pravnimi sredstvi, ki so na voljo v denacionalizacijskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018313
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/1, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - ničnost pogodbe - prirejenost postopkov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ničnost pogodbe zaradi kršitve 88. člena ZDen.
Vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v pravdi.
ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP) člen 7.
dovoljena revizija - denacionalizacija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino - (ne)vezanost domačega upravnega organa na mnenje tujega upravnega organa glede tuje odškodnine
Določba drugega odstavka 10. člena ZDen ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. Gre namreč za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. To predhodno vprašanje pa po izrecnem zakonskem pooblastilu rešujejo organi, pristojni za denacionalizacijo, sami, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez postopka priznavanja tujih sodnih odločb.
ZDen člen 26, 26/4, 26/6. ZDen-B člen 24, 26. ZUP/86 člen 202, 202/1, 208, 208/1, 216, 216/1, 216/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - zahteve za plačilo odškodnine zaradi zmanjšanje vrednosti vrnjenega premoženja - pravočasnost zahtevka - dopolnilna odločba - vmesna odločba - čas nastanka manjvrednosti nepremičnine - stroški stranke z interesom
Razlika med ugotovljeno manjvrednostjo, za katero sodišče prve stopnje sklepa, da je bila podana že ob izteku roka iz 26. člena ZDen-B oziroma da bi jo upravičenec moral predvideti, in manjvrednostjo, ki je posledica degradacije objekta, do katere je po ugotovitvah upravnega organa prišlo v nadaljnjem obdobju, je občutna in kaže na to, da je do sedanje bistvene manjvrednosti prišlo šele po izteku roka iz 26. člena ZDen-B. V bistvu gre za povsem drugo manjvrednost, kot jo je za obdobje ob izteku materialnega prekluzivnega roka ugotovilo sodišče prve stopnje, in za katero ni mogoče šteti, da bi jo upravičenec lahko pričakoval in uveljavljal že do izteka navedenega roka, jo je pa zato lahko uveljavljal (oziroma moral uveljavljati) do izdaje odločbe o denacionalizaciji. Z razlago ZDen, ki bi upravičencu v takšni situaciji onemogočala vložitev zahtevka po poteku roka iz 26. člena ZDen-B, se revidentu odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.
ZZad člen 76, 81. ZDen člen 73, 88. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - jezikovna razlaga - interpretacija z argumentom teleološke redukcije - teleološka redukcija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili 1.) denacionalizacijski zavezanci in so 2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga torej izključeni, zato bi bilo materialnopravno izhodišče sodišč nižjih stopenj pravilno, če ne bi bile ugotovljene posebne okoliščine primera, ki lahko z možnimi metodami razlage pripeljejo do drugačnega zaključka.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da v primeru, ko se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja s pomočjo hipotetične najemnine (kakršen je tudi obravnavani primer), izgubljeno korist predstavlja hipotetična najemnina, zmanjšana za stroške, ki bi v takem primeru bremenili upravičenca.
pritožba - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - pravočasnost tožbe - napačen naslov sodišča - prava neuka stranka
Vložitve tožbe na naslov, na katerem Upravno sodišče že od leta 2007 ne posluje več, ni mogoče pripisati nevednosti tožnice. Ne glede na to, da je tožnica laik oziroma prava neuka stranka, bi se morala o pravilnem naslovu sodišča predhodno prepričati v katerikoli od podatkovnih baz in evidenc, ki so dostopne javnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko denacionalizacijski zavezanec za vrnitev stvari iz prvega odstavka 51. člena ZDen, ki je v okviru denacionalizacijskega postopka na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 42. člena ZDen, da je upravičen do odškodnine v obveznicah po 73. členu ZDen (ker ni bilo dolžnosti vrnitve v naravi), uspešno uveljavlja povračilo plačanega od tožene stranke po splošnih obligacijskih pravilih neupravičene obogatitve, natančneje po 218. členu ZOR (oziroma sedaj 197. členu OZ).
neupravičena pridobitev - denacionalizacija - vrednost nacionaliziranega premoženja - višina nadomestila - ničnost upravne odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
V primeru izreka upravne odločbe za nično se mora vzpostaviti takšno stanje, kot je bilo pred izdajo nične odločbe. To pa pomeni, da predstavlja korist na strani tožene stranke in izgubo na strani tožeče stranke vrednost nacionaliziranega premoženja, t. j. vrednost odvzetih nepremičnin.
Revizijsko sodišče tudi nima pomislekov v upoštevano metodo vrednotenja odvzetih nepremičnin po ugotavljanju vrednosti vsakega od šestih stanovanj posamično in vrednosti vsakega od zemljišč posamično.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - ničnost odločbe o denacionalizaciji - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - zavrženje revizije
V sporu o ničnosti denacionalizacijske odločbe pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015356
ZDen člen 2, 6, 6/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZUP člen 292, 292/1, 293, 293/1. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1. ZSOS člen 2, 3, 3/1, 3/2, 4, 4/3. ZSDH-1 člen 77.
dovoljena revizija - denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - pravni interes - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - celovita ureditev denacionalizacije - SDH - novo pooblastilo za revizijo
Glede na to, da je ureditev ZDen ob vseh dograditvah zakonskih rešitev v preteklih letih tudi po namenu zakonodajalca usmerjena v zaokroženo in celovito urejanje vseh temeljnih vprašanj pravic in obveznosti subjektov v postopku denacionalizacije, tako ni mogoče sklepati, da gre v primeru instituta zastaranja za vprašanje, ki nakazuje pravno praznino v ureditvi ZDen. To, da se zakonodajalec za takšno materialnopravno normo ni odločil, kaže ob danih okoliščinah na njegov namen navedeno upravnopravno razmerje ohraniti v veljavi prek daljšega obdobja in z manj omejitvami, kot sicer velja za zastaranje judikatnih terjatev.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - vrednostni kriterij - vrednost spora v uvodu revizije - zavrženje revizije
Vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odločitev o tem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, tj. za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Če v uvodu revizije navedena sporna vrednost (t. i. punctum) v reviziji ni pojasnjena, niti ni razvidna iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu, in iz katerega sicer izhaja, da je denacionalizacija obravnavanega premoženja zahtevana v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018096
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3-2, 1/3-3, 2, 2/1, 27/2, 9, 9/4, 10, 12. ZPP člen 21, 39, 39/1, 76, 76/3, 339, 33971, 339/2-14, 367, 367/2, 377. ZNP člen 97.
sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - odškodnina - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Namen ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti je v vrnitvi premoženja, ki je bilo primarno odvzeto agrarnim skupnostim in le posredno članom teh skupnosti, in vrnitvi drugih premoženjskih pravic. Uveljavljanje odškodnine po 10. členu ZPVAS pomeni skupno uresničevanje interesov članov oziroma način upravljanja premoženja članov, zato jo lahko uveljavljajo tudi agrarne skupnosti, s tem pa se tudi osmišlja institut podelitve sposobnosti biti stranka po tretjem odstavku 76. člena ZPP za konkretno pravdo.
ZDen člen 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - nadomestna nepremičnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so denacionalizacijski upravičenci, ki prejmejo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje v obliki nadomestnih zemljišč, upravičeni do odškodnine po 72. členu Zakona o denacionalizaciji.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 72, 72/2, 85, 85/1, 85/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2-2, 85. ZNNZ člen 37, 38, 39. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - vrednotenje stavbnih zemljišč - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti - izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč - enoten faktor za vrednotenje stavbnih zemljišč - exceptio illegalis - glavna obravnava v upravnem sporu
Podržavljenje na podlagi ZNNZ se je izvedlo v dveh fazah, najprej z nacionalizacijo lastninske pravice, nato pa z odvzemom pravice uporabe in izročitvijo zemljišča v posest občini oziroma drugemu uporabniku. Ker je do dokončnih učinkov podržavljenja prišlo šele z odvzemom nepremičnine iz posesti prejšnjega lastnika, je v obravnavani zadevi to tisti čas, ki je pravno odločilen za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.
Ker pravilo iz prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja, nezakonitosti in neustavnosti ureditve iz 13. in 14. člena Navodila ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na tržno vrednost stavbnega zemljišča glede na njegovo lokacijo. Ker tudi vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja, nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen.