Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 3, 4, 4-3, 4b, 4b-3, 4č, 4č-1, 4č-3. ZUS-1 člen 38. ZUP (1986) člen 114.
denacionalizacija - odškodnina - reformatio in peius - izračun vrednosti podržavljenega nasada - zamudna sodba v upravnem sporu - naobrazloženost - zahtevek za vrnitev nadomestnih zemljišč - sporazum - povrnitev stroškov denacionalizacijskega postopka
V upravnem sporu ni mogoče izdati zamudne sodbe iz 318. člena ZPP.
Po tretjem odstavku 42. člena ZDen je priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč mogoče, če je med denacionalizacijskim upravičencem in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS o tem sklenjen sporazum.
Ker je bila odškodnina izračunana na podlagi 3. točke 4. člena Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, je neutemeljen revizijski ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava in v zvezi s tem očitek o arbitrarnem določanju vrednosti podržavljenega trajnega nasada hmeljišča. Vrednost IVTN se na podlagi 4.b člena izračuna po 3. in 4. členu Odloka. Količnik amortizacije (AM) pa je določen v 3. točki 4.b člena Odloka. Obstoj različnih stališč o uporabi določb predpisa ne pomeni spora o dejanskem stanju temveč o uporabi materialnega prava.
Postopki denacionalizacije se nanašajo na odločanje o zahtevah za denacionalizacijo in na vsebino teh zahtev. Stroške za pravno zastopanje vlagateljev zahtev za denacionalizacijo pa glede na določbe ZUP/86 nosijo stranke same.
ZDen člen 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izguba koristi - višina nadomestila - zmanjšanje odškodnine - stroški upravljanja nepremičnine - pavšalni znesek stroškov - plačilo davka
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je glede na porazdelitev dokaznega bremena med denacionalizacijskim upravičencem in zavezancem dopustno pri izračunu čiste koristi po 72. členu ZDen odbiti pavšalne stroške upravljanja nepremičnine;
- ali je treba pri določitvi zneska nadomestila za izgubo koristi po 72. členu ZDen v izreku sodbe upoštevati davčne obveznosti, ki nastanejo ob izplačilu nadomestila in za znesek davka znižati višino nadomestila, ki ga mora denacionalizacijski zavezanec plačati upravičencu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018898
ZIKS člen 145, 145a, 145č, 145č/1. ZDen člen 8, 13, 37, 37/1, 37/2, 38, 43. ZNP člen 21, 37. ZPP člen 380, 380/2.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - podržavljenje na podlagi odloka AVNOJ - podržavljenje na podlagi kazenske obsodbe - podržavljenje podjetja - zaplemba delnic - zaplemba družbe - zaplemba kapitala - pravica do sodnega varstva
V primeru podržavljenja delnic delniške družbe se šteje, da je bil podržavljeno premoženja (kapital) delniške družbe in ne zgolj delnice kot vrednostni papir. Drži sicer stališče sodišča druge stopnje, da je treba od premoženja podjetja ločiti premoženje lastnika podjetja, vendar pa to ne pomeni, da delničarjem pripada le vrnitev vloženega kapitala, pač pa alikvotni del vsega družbinega premoženja po pokritju vseh obveznosti, ki so izvirale iz njega poslovanja. To je premoženje, ki se ugotovi ob likvidaciji vsake gospodarske družbe, ki preneha obstajati, in je po likvidaciji družbe predmet razdelitve delničarjem.
ZDen člen 10, 10/2. ZUP člen 260, 260-1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove postopka - pomembno pravno vprašanje - nova dejstva in novi dokazi - neupravičenost za pridobitev odškodnine od tuje države - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba FIP) - jasno zakonsko besedilo - razlaga drugega odstavka 10. člena ZDen
Pravno vprašanje, s katerim tožniki zatrjujejo neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen je namreč jasna, na zastavljeno vprašanje pa je mogoče odgovoriti že z branjem navedenega zakonskega besedila.
ZDen člen 10, 10/2. ZUP člen 260, 260-1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove postopka - nova dejstva in novi dokazi - upravičenost za pridobitev odškodnine od tuje države - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - jasno zakonsko besedilo
Ravno vprašanje, s katerim tožniki zatrjujejo neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen je namreč jasna, na zastavljeno vprašanje pa je mogoče odgovoriti že z branjem navedenega zakonskega besedila.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove - začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti - pomembno pravno vprašanje - pravilnost postopka izdaje upravnega akta
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, izpostavljeni vprašanji, ki se nanašata na tako presojo, ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - denacionalizacija - agrarne skupnosti - obseg podržavljenega premoženja - priznanje lastninske pravice na podlagi prilastitve - lastninska pravica na vrnjenih zemljiščih - konstitutivna narava denacionalizacijske odločbe
Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je tako kot odločba o vračilu premoženja na podlagi ZDen oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 10, 10/2.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - FIP - zelo hude posledice - državljanstvo - pridobivanje podatkov - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve
Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
V konkretnem primeru so glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZDen odločilna dejstva, (1) da so bile nacionalizirane nepremičnine tožnikom vrnjene 19. 10. 2007, (2) da sta bili zavezanki za vrnitev toženki, (3) da tožniki ves čas trajanja denacionalizacijskega postopka niso mogli gospodariti z nepremičninami, ki so bile v celoti namenjene kamnolomski dejavnosti in (4) da so bili zaradi tega prikrajšani, saj bi v primeru, da bi jim bila zemljišča vrnjena ob uveljavitvi ZDen, le-ta sami oddajali v zakup nosilcu kamnolomske dejavnosti. Ta dejstva so tožniki zatrjevali in zanje ponudili dokaze, sodišče pa jih je ugotovilo in pri odločitvi tudi upoštevalo. Metoda, po kateri naj izvedenec, postavljen ob odsotnosti drugih dokazov, ugotovi višino prikrajšanja, pa v njihovo trditveno in dokazno breme ne sodi. Je stvar izvedenca in njegovega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ne drži torej, da bi moralo sodišče upoštevati neprerekane trditve tožnikov o vezanosti višine zakupnine na ceno m3 raščene kamnine, ter z izvedencem ugotavljati le količine izkopane raščene kamnine po posameznih letih znotraj relevantnega obdobja in tržno ceno zakupa tistega dela zemljišč, na katerih se izkop ni vršil. Poleg tega pa sta toženi stranki že v odgovoru na tožbo izrecno nasprotovali ugotovitvi zakupnine v odvisnosti od dejstva, da se na zemljišču nahaja dolomit in trdili, da je treba upoštevati kulturo zemljišč po stanju ob podržavljenju; ne drži torej, da trditve tožnikov o predlagani metodi ugotovitve prikrajšanja niso bile konkretizirano prerekane.
denacionalizacija - obnova sodnega postopka - zavrženje predloga - nova dejstva in dokazi - razveljavljena sodna odločba v kazenski zadevi - obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 - obnovitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1
Skladno z drugim odstavkom 96. člena ZUS-1 je obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 mogoče uveljavljati le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.
Sodna odločba v upravnem sporu se opira na kazensko ali civilno sodbo, če sodišče ni samo reševalo predhodnega vprašanja, torej ko ni samo ugotavljalo obstoja pravice ali pravnega razmerja kot sestavnega dela dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v upravnem sporu. ZUS-1 namreč v 47. členu določa, da če je odločitev v upravnem sporu v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča ali organa (predhodno vprašanje), ga lahko sodišče ob pogojih tega zakona samo obravnava, lahko pa postopek prekine, dokler vprašanja ne reši pristojni organ (prvi odstavek). Navedeno pomeni, da se ta obnovitveni razlog navezuje na primere, ko je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje in v ta namen izvajalo dokaze. Zato se po naravi stvari omejitev iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1, ki se nanaša na obnovitveni razlog iz 1. točke, razteza tudi na tega iz 6. točke.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1, 5/2.
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njim povezanega Odloka, čeprav ta kot ločnico odplačnosti prav tako postavi pri 30 % vrednosti nepremičnin, saj ta določa vrednosti zemljišč za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije in glede na njihove sedanje vrednosti.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja v naravi - odškodnina - obveznice
Če je Slovenski državni holding zavezanec za plačilo odškodnine na podlagi tranzicijske zakonodaje ZPVAS, so na drugi strani člani agrarne skupnosti, ki jim ni mogoče vrniti pravic v naravi, lahko upravičeni le do odškodnine zanje po določbah ZSOS, torej v obveznicah in ne v denarju.
ZDen člen 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - pravica do odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so denacionalizacijski upravičenci, ki prejmejo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje v obliki nadomestnih zemljišč, upravičeni do odškodnine po 72. členu ZDen.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - pravica do odškodnine - načelo enakosti - dopuščena revizija
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018719
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 117, 117/4, 117/5, 123, 123/2. ZDen člen 88.
dopuščena revizija - privatizacija - stanovanjska pravica - zahteva za odkup stanovanja - vložitev zahteve - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost - denacionalizacija smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali gre v obravnavanem primeru glede pravice tožnice za odkup stanovanja za nadaljevanje postopka glede na podano zahtevo za odkup, ki jo je imetnik stanovanjske pravice A. A. vložil že v letu 1991 in celo podpisal kupoprodajno pogodbo, in ali je druga toženka kršila kontrahirno dolžnost v razmerju do njegove pravne naslednice B. A.; in
- ali je bil v konkretnem primeru imetnik stanovanjske pravice zaradi postopka denacionalizacije in trajanja le-tega v neenakopravnem položaju z imetnikom stanovanjske pravice, kjer denacionalizacijskega postopka ni bilo, ter posledično ali gre za neenakopraven položaj dedičev imetnikov stanovanjske pravice zaradi dolgotrajnosti denacionalizacijskega postopka, na trajanje katerega imetnik stanovanjske pravice ni mogel vplivati.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 32, 33, 66, 66/2, 88, 88/2. ZUP člen 279, 279/1-1. ZUP/86 člen 144, 145, 146, 147, 148. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 12.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - funkcionalno zemljišče - status zavezanca - predhodno pravno vprašanje - razpolaganje po uveljavitvi ZDen - obremenitev po uveljavitvi ZDen
V položaju, ko je (prvotna) zavezanka pravico uporabe na nepremičnini v nasprotju z 88. členom ZDen prenesla na družbo, ki je bila civilnopravna oseba, nato pa je bila lastninska pravica prenesena nazaj na zavezanko, ki pa je bila tedaj tudi sama že civilna pravna oseba, se ne more sklicevati na svoj civilnopravni status ob ponovni pridobitvi nepremičnine. Na svoj položaj civilnopravne osebe bi se lahko uspešno sklicevala le, če bi izkazala, da je obravnavano nepremičnino olastninila v skladu z določbami zakonov, ki urejajo lastninjenje podjetij v družbeni lastnini.
V skladu s 146. členom ZUP/86 lahko upravni organ ničnost pravnega posla presoja le kot predhodno vprašanje, kar se odrazi v njegovi odločitvi o upravni zadevi. Ne more pa o predhodnem vprašanju odločati v izreku. V izreku lahko odloči le o upravni stvari, ki je predmet postopka. Določbo drugega odstavka 66. člena ZDen, po kateri denacionalizacijski organ v odločbi o denacionalizaciji odloči tudi o izbrisu bremen, je treba razlagati v zvezi z določbo prvega odstavka 33. člena ZDen. Po tej določbi se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njihovem podržavljenju do dneva uveljavitve ZDen (tj. 7. 12. 1991), za terjatve, ki so bile zavarovane s temi bremeni, pa jamči Republika Slovenija. Citirana določba 33. člena ZDen ne daje podlage za sklep, da Republika Slovenija jamči tudi za obremenitve, ki so nastopile po uveljavitvi ZDen. V primeru obremenitve, ki je nastala po uveljavitvi ZDen, do prisilnega izbrisa hipoteke zaradi ničnosti njene pravnoposlovne podlage zato lahko pride le na podlagi pravnomočne sodbe sodišča splošne pristojnosti, izdane v pravdnem postopku z izbrisno tožbo.
Tudi sodba sodišča druge stopnje je s presojo, da aktivna legitimacija tožnikov ni podana, ker niso predlagali katere listine naj sodišče vpogleda v upravnem spisu, obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, saj spregleda pojasnilo tožnikov, da v spis vlagajo vzorčen primer, kar pomeni, da je njihov dokazni predlog šteti kot dovolj konkretnega glede tega, kaj naj sodišče v upravnem spisu vpogleda.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen 42, 42/6.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice - odškodnina v obliki obveznic – vrnitev premoženja na podlagi odplačnega pravnega posla
Ker je predmet revizijske presoje le sodba sodišča prve stopnje, tožnici pa s tožbo nista izpodbijali priznane odškodnine po višini, temveč sta namesto odškodnine uveljavljali vračilo v naravi, ne gre za spor, ki je izražen v denarni vrednosti.
Pravni vprašanji, s katerima tožnici utemeljujeta dovoljenost revizije, nista pomembni po vsebini obravnavne zadeve.
Revizija ni dovoljena niti po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnici namreč le s ponovitvijo zakonskega teksta nista izkazali dovoljenosti revizije po tej določbi ZUS-1.
dovoljena revizija - položaj denacionalizacijskega upravičenca - jugoslovansko državljanstvo - vzajemnost - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino
Izpodbijana sodba sledi v praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeni razlagi drugega odstavka 10. člena ZDen v zvezi s FIP, po kateri je odločilno, da prejšnji lastnik spada v krog oseb, ki ga zajema FIP.