denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - oseba nemške nacionalne pripadnosti - retroaktivna uporaba zakona - domneva nelojalnosti - dokazno breme
Ker je novela Zakona o državljanstvu (iz leta 1946) veljala od 4.12.1948, so torej brez državljanstva FLRJ ostale osebe nemške narodnosti, ki so se 4.12.948 nahajali v tujini. Učinek takšne ureditve je bil retroaktiven, saj je veljalo, kot da državljanstva FLRJ niso imeli od 28.8.1945 naprej. Vendar takšna ureditev po presoji ustavnega sodišča ni neskladna z Ustavo Republike Slovenije.
denacionalizacija - pravna podlaga podržavljenja - Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij
Določba 8. točke 3. člena ZDen izključuje 7.a člen ZNZGP iz pravne podlage za denacionalizacijo. Zato je bila zahteva tožeče stranke za denacionalizacijo utemeljeno in pravilno zavrnjena.
ZUS-1 člen 85, 85/1-2. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63, 63/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti - retroaktivna uporaba zakona - odločba ustavnega sodišča - revizijski razlogi
Domneva nelojalnosti je po razlagi Ustavnega sodišča RS upravičena glede na takratna zgodovinska dejstva. Ni pa je dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega. Toženi stranki torej ni bilo potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja zakoncev B., temveč je breme izpodbijanja zakonske domneve nelojalnosti nosil tožnik sedaj revident. Dejstva so okoliščine zunanjega sveta. Nacionalna pripadnost in članstvo v organizacijah so dejstva, saj so zaznavna navzven. Revident je z izpodbijanjem ugotovitev o dejstvih smiselno menil, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno. To pa ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).
Osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, niso pridobile državljanstva FLRJ, in s tem tudi ne državljanstva Republike Slovenije. Revidentka je imela možnost navajanja dejstev in okoliščin ter predlaganja dokazov, s katerimi bi izpodbijala zakonsko domnevo o nelojalnosti, oziroma dokazovala lojalnost svojega očeta, vendar tega v postopku ni storila. Revidentka, na kateri je bilo dokazno breme, se tudi po presoji revizijskega sodišča ne more opirati le na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju.
grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - grožnja z razlastitvijo
Grožnjo, silo in zvijačo v smislu 5. člena ZDen je treba pojmovati širše kot je to veljalo po pravilih 869. do 871. paragrafa ODZ. Za presojo, ali je prizadeta oseba ob prepustitvi premoženja v državno last, bila v to prisiljena zaradi ravnanja predstavnikov oblasti, je brez dvoma treba upoštevati takratne razmere (v obravnavanem primeru razmere v letu 1959). Obstoja teh razmer ni treba posebej dokazovati, saj gre za splošno znana dejstva.
URS člen 26, 139, 140. UZIURS člen 5. ZUpr. ZPDF.ZOR člen 172, 172/1.
odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine - nedopustno ravnanje povojne državne oblasti - nepravilna nacionalizacija - pasivna legitimacija občine - vloga (povojnih) občin - prehod državnih nalog z občino na državo
Občina ni pasivno legitimirana v sporu, v katerem se za čas pred uveljavitvijo ZDen zaradi nepravilnosti v postopku denacionalizacije terja plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzete nepremičnine.
Po določbah 1. člena ZDrž, na katere se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno sklicuje, je državljan FLRJ lahko imel le eno republiško državljanstvo. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel A.A. na dan 28.8.1945, ko je začel veljati ZDrž, hrvaško državljanstvo, ni mogel poleg hrvaškega imeti še slovenskega državljanstva.
grožnja, sila ali zvijača državnih organov oziroma predstavnikov oblasti - časovne meje ZDen - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino
Pravna prednica predlagateljev ni upravičenka do denacionalizacije sporne parcele, ker je bila kupoprodajna pogodba sklenjena izven časovne meje iz 3. in 4. člena ZDen, veljavne tudi za primere iz 5. člena ZDen.
ZDen člen 62. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - opredelitev zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Na pravno dejstvo o tem, kakšen status je imelo zemljišče v času podržavljenja, ni mogoče le sklepati s stopnjo verjetnosti niti glede na lego niti glede na komunalno opremljenost zemljišča, temveč mora organ to pravno odločilno dejstvo ugotoviti s stopnjo materialne resnice in na podlagi uradnih podatkov.
denacionalizacija - odplačni prenos pravice uporabe
31. člen in drugi odstavek 32. člena ZDen omogočata denacionalizacijo (z vzpostavitvijo lastninske pravice) le, če prejšnji lastnik pravice uporabe ni te pravice prenesel s pravnim poslom na koga drugega.
denacionalizacija - vračilo deleža na podjetju - sporazum o zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka
S sporazumom, ki temelji na 68. členu ZDen ter 15. členu ZLPP, tožeča stranka ni dogovorila v kakšnem obsegu naj bi ji bilo podržavljeno premoženje vrnjeno, ampak v kakšnem obsegu bo varovan njen zahtevek, o katerem se bo odločalo v postopku denacionalizacije. Zato upravni organ ni imel pravne podlage, da bi omenjeni sporazum upošteval kot poravnavo v smislu 69. člena ZDen.
Zakon o denacionalizaciji je natančno določil premoženje, ki je predmet vračanja v denacionalizacijskem postopku in pogoje za pridobitev statusa upravičenca do denacionalizacije. Če pogoji, določeni v Zakonu o denacionalizaciji, niso izpolnjeni, denacionalizacije ni mogoče uspešno uveljavljati.
Pravočasnost zahteve za denacionalizacijo je mogoče preveriti le na podlagi ugotovitve, da je zahteva vsebovala vse podatke, ki so po določbi 62. člena ZDen obvezna vsebina zahteve za denacionalizacijo. Po 1. odstavku tega člena je obvezna sestavina podatek o premoženju, na katero se zahteva nanaša, kar pomeni, da mora vlagatelj zahteve navesti vse premoženje, za katerega zahteva vrnitev. V obravnavanem primeru je sporno, ali je mogoče šteti, da je tožnik s tem, ko je zahteval vračilo parcele, pravočasno zahteval tudi vračilo premičnin, ki so bile skupaj s stavbami na tej parceli podržavljene. Določba 2. odstavka 18. člena ZDen ne pomeni, da za premičnine ni potrebno postaviti posebnega zahtevka. Zakonska določba, da premičnine delijo usodo glavne stvari, pomeni, da so pravne podlage glede utemeljenosti zahtevka za vrnitev pritikline enake kot pravne podlage, po katerih se presoja utemeljenost oziroma pravočasnost zahtevka za vrnitev glavne stvari. Ni pa mogoče te zakonske določbe razlagati, da se v obseg vračanja vključuje, brez zahtevka, tudi vračilo premičnin. Denacionalizacijski postopek je predlagalni postopek, zato je upravni organ vezan na zahtevek stranke in ne more odločati o vrnitvi pritikline brez posebne zahteve. Določba 2. odstavka 18. člena ZDen ne more veljati v postopkovnem smislu, da bi zahtevek za vrnitev glavne stvari hkrati impliciral tudi zahtevek za vrnitev pritikline.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - vrtec - nadomestitveni stroški
Obstoj ovir za vračanje nepremičnin v naravi po 19. členu ZDen se presoja praviloma po stanju v času vračanja nepremičnin, razen če bi se izkazalo, da gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
denacionalizacija - upravičenost do denacionalizacije - državljanstvo - vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva - uporaba prava EU v postopkih denacionalizacije
V postopku denacionalizacije se ni mogoče ukvarjati s pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o državljanstvu.
ZUS-1 člen 76.ZDen člen 44.Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetijoziroma premoženja.
denacionalizacija - vrednotenje premoženja ob podržavljenju - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Za vrednotenje premoženja ob podržavljenju (1. odstavek 44. člena ZDen) je pomembno stanje zemljišča ob podržavljenju, vrednotenje pa se opravi na podlagi predpisa in predvsem po kriterijih katastrske kulture, katastrskega razreda in katastrskega okraja (3. odstavek 44. člena ZDen). Če zemljišče v aktu o podržavljenju ni bilo obravnavano kot nezazidano stavbno zemljišče, ga je tako mogoče opredeliti le, če je bilo v času podržavljenja v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljeno za gradbeno zemljišče ali pa, če je tako namembnost podržavljenemu zemljišču določil predpis, na podlagi katerega je bilo podržavljeno.