DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00005423
SZ člen 117, 117/1, 123, 147, 147/3. ZDen člen 88. URS člen 33.
privatizacija stanovanj - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - zahteva za odkup stanovanja - odkupno upravičenje - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - kontrahirna dolžnost - opcija - oblikovalna pravica - denacionalizacijski postopek - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo - smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - enakopravnost dedičev - dopuščena revizija
V obravnavani zadevi pa je imetnik stanovanjske pravice, A. A., umrl še pred pravnomočnim zaključkom denacionalizacijskega postopka, torej pred uresničitvijo opcijskega predpogoja. Ker se opcijski predpogoj (kot odložni pogoj) ni uresničil, tudi opcijska izjava (zahteva za odkup z dne 30. 10. 1991) ni imela pravnih učinkov. Za razliko od imetnice stanovanjske pravice v zadevi št. II Ips 204/97, ki je bila ob smrti nosilka premoženjske pravice do odkupa stanovanja, ker je, kar je kot nosilni razlog navedeno v predzadnjem odstavku sodbe št. II Ips 204/97, "[...] že pred njeno smrtjo nastopila dolžnost tožene stranke prodati sporno stanovanje", on ob svoji smrti ni imel podedljive pravice do odkupa stanovanja. Zato je tudi njegova soproga in za njo tožnica nista mogli podedovati. Pridobiti bi jo morali izvirno. Za to sta imeli na voljo rešitev, predvideno v 123. členu v povezavi s 147. členom SZ.
V primerjavi s tistimi imetniki stanovanjske pravice, kjer denacionalizacijskega postopka ni bilo, so bili vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, glede katerih je obstajala dolžnost vrnitve, že zaradi samega teka denacionalizacijskega postopka in z njim povezanega odloga privatizacije v slabšem položaju. Vendar neenakost v teh primerih ni bila nerazumna in ni bila brez utemeljitve v naravi stvari.
denacionalizacija - obnova postopka - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse ni izkazan
Revidenta nista natančno in konkretno, upoštevaje vsebino konkretne zadeve (dovoljenost obnove postopka), opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi z izpodbijano sodbo prišlo do odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/2.
pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Pravica do vračila v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti. To velja tudi za spor o plačilu odškodnine v obliki nadomestnega premoženja po drugem odstavku 2. člena ZDen.
denacionalizaciia - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - ugotavljanje datuma smrti - pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po presoji Vrhovnega sodišča bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, saj revident ni izkazal, da bi bil verjeten pravni naslednik po pokojni upravičenki do denacionalizacije.
Sklep nepravdnega sodišča, s katerim je bil ugotovljen datum smrti, predstavlja rešeno predhodno vprašanje v upravnem postopku denacionalizacije. Gre za vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča ter je postalo sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi, na katero je Vrhovno sodišče vezano.
ZDen člen 72, 72/2. ZPVAS člen 10. OZ člen 416, 416/2.
dopuščena revizija - nacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - nemožnost uporabe premoženja - odškodnina po ZPVAS - odškodnina po ZDen - skupna lastnina - tožbeni zahtevek - solidarne obveznosti - nedeljive obveznosti
Določilo drugega odstavka 72. člena ZDen se uporablja tudi za upravičence, ki jim je bilo premoženje vrnjeno po ZPVAS.
Terjatev iz drugega odstavka 72. člena ZDen je upravičenje, ki izvira iz skupne lastnine članov agrarne skupnosti, zato pripada vsem članom agrarne skupnosti kot kolektivna terjatev. Kot kolektivno terjatev jo je mogoče uveljavljati le v korist celotne skupnosti oziroma v korist vseh članov.
agrarna skupnost - denacionalizacija - premoženje agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - skupna lastnina - kolektivna terjatev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina
Določilo drugega odstavka 72. člena ZDen se uporablja tudi za upravičence, ki jim je bilo premoženje vrnjeno po ZPVAS.
Terjatev iz drugega odstavka 72. člena ZDen je upravičenje, ki izvira iz skupne lastnine članov agrarne skupnosti, zato pripada vsem članom agrarne skupnosti kot kolektivna terjatev. Skupno terjatev oziroma skupno prikrajšanje vseh članov agrarne skupnosti kot kolektiva lahko uveljavlja tudi agrarna skupnost.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4. ZDen člen 72, 72/2.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - zavezanec za vrnitev - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pasivna legitimacija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrednost podržavljenega premoženja - dokazi in dokazovanje - cenitev - verodostojna listina
Predlagatelj ima pravico izpodbijati vrednost zaplenjenega oziroma podržavljenega premoženja, ki je navedena v zapisniški dokumentaciji o zaplembi, a le na način, ki je določen v 5. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnika zatrjujeta, da se s posegom v nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, posega v njune ustavne pravice, predvsem v lastninsko pravico in pričakovano lastninsko pravico, vendar nista pojasnila oziroma konkretno navedla (ter to izkazala), do katerih nepremičnin, ki so v njuni lasti, nimata dostopa, niti kakšna škoda bi jima konkretno nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Prav tako nista utemeljila, v čem bi se kazal poseg v njuno pričakovano lastninsko pravico.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 367a, 367/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - stanje nepremičnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovane pravice iz denacionalizacije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen
Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
S trditvami o neprecenljivosti spominov, ki jo vežejo na podržavljena zemljišča, revidentka ne more uspeti, saj to ni pravno priznana škoda.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00001095
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZUP člen 260, 260-1, 260-3, 260-4.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - obnova denacionalizacijskega postopka
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, saj je tožena stranka zavrgla revidentov predlog za obnovo upravnega postopka (denacionalizacije), vložen iz razloga po 1., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Denarna vrednost tudi ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Na drugačno odločitev s strani revidenta določena vrednost spornega predmeta ne more vplivati.
denacionalizacija - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine - metoda izračuna - zavezanec za plačilo - obdavčitev - tek zakonskih zamudnih obresti
Nadomestilo po 72. člen ZDen naj izravna tisto vrednostno nesorazmerje, ki je upravičencu nastalo od tedaj, ko se je zakonodajalec odločil popraviti prizadejano krivico (leto 1991) do njene resnične poprave (pravnomočnost denacionalizacijske odločbe), in s tem vrednostno izenači premoženje vseh denacionalizacijskih upravičencev (na leto 1991), ki so sicer nepremičnine prejeli v različnih časovnih trenutkih. Predstavlja torej povračilo tiste koristi, ki bi jo upravičenec imel, če bi država poskrbela za popravo krivice, prizadejane z nacionalizacijo, na bolj ažuren način tako, da bi upravičenci nepremičnine dobili že ob uveljavitvi ZDen.
Zavezanec za plačilo izgubljene koristi je tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi. Taka razlaga izhaja iz ekonomskega bistva lastninske pravice (ali njej ustrezajoče pravice uporabe v nekdanjem sistemu družbene lastnine), saj je zavezanec za vračilo od uveljavitve ZDen, pa tudi od vložitve zahteve za denacionalizacijo dalje, vse do pravnomočnosti izdane odločbe od nacionaliziranih nepremičnin pridobival oziroma bi lahko pridobival ekonomsko korist.
denacionalizacija - odškodnina - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - hipotetična najemnina - načelo gospodarnosti - pravica do zasebne lastnine
Če naj ne gre za protiustaven poseg v njegovo pravico do zasebne lastnine, potem mora biti po plačilu reparacije njegov položaj tak, da bi bil ob normalno skrbnem ravnanju sedaj premoženjsko izravnan. Kolikor bi ob normalno skrbnem ravnanju lahko bil okoriščen, toliko naj upravičencu povrne na rovaš njegovega prikrajšanja. To pomeni, da je od njega v skladu z načelom skrbnosti dobrega gospodarja utemeljeno pričakovati, da krije stroške normalnega vzdrževanja stvari, ki naj premoženje ohranjajo takšno, kot je bilo leta 1991. Vrednotno nevdržno pa je, če mu, na drugi strani, nalagamo, da bi moral v premoženje še dodatno investirati zgolj zato, da bi bilo mogoče nepremičnine optimalno tržiti (dobiček od takšnega trženja pa bi šel nazadnje denacionalizacijskemu upravičencu in ne njemu). Prav to pa v bistvu revidentki nalaga izpodbijana sodba, ko odločitev gradi na načelu najbolj gospodarne rabe. Kar v tem primeru pomeni, da bi moral nepremičnine urediti kot nekaj, kar v času uveljavitve ZDen niso bile (parkirišče, otroško igrišče, kamp, skladišče itd.).
Tožnica želi naknadno v pravdnem postopku doseči uspeh s tistim delom zahteve za denacionalizacijo, s katerim je v upravnem postopku propadla. Sodišče ne more v pravdnem postopku znova odločati o tistem, o čemer je že odločil pristojni upravni organ, prav tako ne more v pravdnem postopku preizkušati pravilnosti izdanih upravnih odločb. Nasprotno, po načelu prijrejenosti je sodišče veznao na upravno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije. To načelo velja tudi glede odločbe o nacionalizaciji.
denacionalizacija - nezmožnosti uporabe in upravljanja premoženja - nadomestna nepremičnine - pravica do odškodnine
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen.
ZIZ člen 17, 44, 55, 55/1-8. ZDoh-2 člen 27, 75, 75/2-2. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 12/4, 57, 129, 145. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 280, 280/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - davek - obdavčitev - davčni odtegljaj - ugovor delne izpolnitve - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - odškodnina - denacionalizacija - akontacija dohodnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Po presoji Vrhovnega sodišča stališče sodišča druge stopnje, da je treba na dolžnikov ugovor šteti, da je del obveznosti upniku veljavno izpolnil že s tem, ko je zanj plačal davek od prisojenega nadomestila, ne posega v načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku. Z upoštevanjem dolžnikovega ugovora sodišče druge stopnje ni spremenilo niti terjatve niti strank iz izvršilnega naslova. Upnik iz izvršilnega naslova je namreč tudi ob upoštevanju ugovora delne izpolnitve terjatve materialnopravno gledano dobil točno toliko, kolikor mu je bilo prisojeno s sodbo v pravdi. Upoštevati je namreč treba, da je tudi plačilo davčnega odtegljaja pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (upniku) seveda pripada celotno prisojeno nadomestilo po 72. členu ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - gozdno zemljišče - kmetijsko zemljišče - višina nadomestila - metoda izračuna nadomestila
V sodni praksi so se oblikovale različne metode izračuna nadomestila (koristi) po drugem odstavku 72. člena ZDen: s pomočjo hipotetične najemnine, najemnine, ki jo je zavezanec prejemal na podlagi obstoječih pogodb v relevantnem obdobju, višine katastrskega dohodka pri kmetijskih zemljiščih, dobička iz gospodarjenja z zemljišči. Enoznačnega odgovora za način izračuna koristi torej ni. Izbira konkretne metode je odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera.
Vprašanja vračanja nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju povečala ali zmanjšala, so se lahko obravnavala v okviru postopkov denacionalizacije (25. in 26. člen ZDen), ne pa v okviru zahtevkov po drugem odstavku 72. člena ZDen. Izhajajoč iz koristi, ki bi jo dosegel upravičenec, in stanja nepremičnin ob uveljavitvi ZDen, pa je treba pri uporabi in gospodarjenju z nepremičninami, pri katerih je v javnem interesu omejeno izvrševanje lastninske pravice - kar velja prav za gozdove, saj je vsakokratni lastnik gozda dolžan pri gospodarjenju upoštevati ne le predpise, pač pa tudi načrte za gospodarjenje in upravne akte - in oceni koristi od tega upoštevati tudi vse v relevantnem obdobju veljavne omejitve.
ZDen člen 9, 10, 10/2, 64, 64/1. ZIKS člen 145, 145/3, 145a. ZPP člen 380, 380/2. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja po ziks - kazenska sodba - pogoji za odvzem - nemška narodnost - plačilo odškodnine - Odlok AVNOJ - zmotna uporaba materialnega prava
Predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki temelji na ZIKS, ni mogoče zavrniti z utemeljitvijo, da predlagatelj glede na smiselno uporabo drugega odstavka 10. člena ZDen sploh ni upravičenec. To pa ne pomeni, da v primeru, ko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 145. člena ZIKS in ob smiselni uporabi določb III. poglavja ZDen odloči, da je predlagatelj upravičen do plačila odškodnine, nasprotni udeleženec ne more uveljavljati ugovora, da je terjatev predlagatelja (delno) prenehala z izpolnitvijo.
denacionalizacija - oblika vračila podržavljenega premoženja - vezanost na zahtevek stranke - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - zazidano stavbno zemljišče - parkirišče - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina - rok za uveljavitev zahtevka - prekluzivni rok - sodba presenečenja
Za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen je odločilno stanje v času vračanja. Zazidano stavbno zemljišče, ki se ne vrača v naravi, predstavljajo tudi zelenice, parkirišča, igrišča in podobno, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in sicer ne glede na to, ali je objekt na njem zgrajen z dovoljenjem ali brez njega.