ZDrž je določil v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemško narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Ta določba torej ne ureja odvzema državljanstva Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije, temveč pogoje za ugotovitev državljanstva DFJ oziroma FLRJ.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 76, 107, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - ugotavljanje pasive - pritožba zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja
Po določbi 1. odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) je zoper sodbo, ki jo je izdalo upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. Po vsebini enaka je bila tudi določba 5. odstavka 72. člena ZUS, ki je veljala v času vložitve pritožbe. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, zato pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede obstoja in obsega pasive podjetja M. d.z.o.z., presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZDen člen 44, 44/5, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3.
denacionalizacija - odškodnina za zaplenjeno premoženje - vrednost odvzetega podjetja
Akt o podržavljenju je sodba kazenskega sodišča. Ker ta vrednosti zaplenjenega premoženja ne določa, je treba uporabiti metodologijo za ugotavljanje le-tega, kakor jo določajo Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ZUS člen 59, 59/1. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63.ZDRS člen 39.ZUS-1 člen 75, 85, 86, 107, 107/2.
revizija - ugotavljanje državljanstva FLRJ - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - neverodostojnost arhivskih podatkov
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
denacionalizacija - ponovno odločanje o isti stvari
Po tem, ko je bilo o tožničini zahtevi že pravnomočno odločeno, le-ta ne more z zahtevo, vloženo pri drugi upravni enoti, zahtevati razlike v vrednosti podržavljenih delnic.
ZDen ureja vračanje premoženja samo za primere, ko je bilo premoženje podržavljeno bivšim jugoslovanskim državljanom, ne pa tudi za primere, ko je bilo podržavljeno državljanom drugih držav. Premoženjska razmerja za te slednje primere so urejale mednarodne pogodbe in ne ZDen.
denacionalizacija - pravna podlaga za denacionalizacijo po 4. členu ZDen - neizkazano lastništvo nepremičnin
Ker v tem primeru glede lastništva tožničinega pravnega prednika na navedeni parceli v času podržavljenja ni izkazan niti pravni naslov (kupoprodajna pogodba), niti pridobitni način (vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi), je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožničinega pravnega prednika ni šteti za upravičenca do denacionalizacije.
ugotavljanje državljanstva kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva
S pritožbenimi ugovori, ki se v celoti nanašajo na državljanstvo obravnavane osebe, tožnik v denacionalizacijskem postopku ne more uspeti, ker se v tem postopku odloča le o vračanju premoženja, kolikor so izpolnjeni drugi pogoji, med drugim tudi pogoj državljanstva, o katerem pa se odloča v posebnem upravnem postopku in je predmet posebnega upravnega spora.
denacionalizacija - Zakon o razlastitvi - odločba Ustavnega sodišča - status parcel - kmetijsko ali gradbeno zemljišče - stanje v času podržavljenja - trenutek podržavljenja - vrednost podržavljenega premoženja
V postopku denacionalizacije se vrednost podržavljenega premoženja, ki je odvisna od njegovega statusa, ugotavlja po določbah 44. člena ZDen. Po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-58/04-7 se v 4. členu ZDen razveljavi beseda "neodplačno" kolikor se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ,št. 12/57 in 53/62). Ustavno sodišče RS je torej pogoj neodplačnosti razveljavilo le v delu, v katerem se ta pogoj nanaša na podržavljenje po Zakonu o razlastitvi iz leta 1957 in njegovi prvi noveli iz leta 1962. To pa pomeni, da odločitev Ustavnega sodišča RS v obravnavanem primeru ne vpliva na pogoj neodplačnosti, saj se odločba ne nanaša tudi na kasnejši noveli tega zakona iz leta 1965 in leta 1968.
Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954) člen 3. „Osimska pogodba“ (Pogodba med Socialistično federativ.
Prebivalcem bivše cone B STO, če niso optirali za Italijo, je bilo podeljeno državljanstvo FLRJ s 3. členom Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954). Osebe, ki so bile na dan 10. junija 1940 italijanski državljani, in so imele stalno prebivališče v coni B STO, so z uveljavitvijo "Osimske pogodbe" izgubile jugoslovansko državljanstvo, če so imele v tem času prebivališče v Italiji (1. odstavek 3. člena Osimske pogodbe - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo; Ur.l. SFRJ - MP, št. 1/77).
ZDen člen 3, 4, 5.ZUS-1 člen 22, 22/1, 59, 59/2, 75, 75/2, 75/3, 75/4, 76.ZPP člen 360, 360/1. ZUP (1986) člen 215.
premoženje, zaplenjeno fizični osebi - pravila vračanja - izpodbijanje akta o podržavljenju - navedbe, bistvene za odločitev - glavna obravnava - delna odločba - spor o pristojnosti v upravnem postopku
Če je v aktu o podržavljenju navedeno, da je premoženje podržavljeno fizični osebi, v postopku denacionalizacije ni mogoče šteti, da je bilo podržavljeno podjetje in premoženja vračati po določbah ZDen, ki veljajo za podjetja.
ugotavljanje državljanstva - nelojalnost oseb nemške narodnosti - navajanje revizijskih razlogov
Domneva nelojalnosti (2. odstavek 35. člena ZDrž) velja za vsako osebo posebej. Izpodbija se lahko le iz razlogov, ki se nanašajo prav na določeno osebo. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
ZDen člen 15, 60, 60/3, 78.ZD člen 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20.URS člen 155.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 64, 64/1-4, 80, 80/3-3, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 165, 165/2.
denacionalizacija - pravno nasledstvo - dedovanje - sklep o razglasitvi osebe za mrtvo - dedič tretjega dednega reda - verjetna izkazanost pravnega nasledstva
Pravno nasledstvo po upravičencu je verjetno izkazano, če je vlogo za denacionalizacijo kot dedič dediča vložil bratranec sina upravičenke, saj je upravičenkin sin upravičenko preživel.
denacionalizacija - premoženje, izvzeto iz nacionalizacije - odškodnina za uničeno premoženje - prepozen zahtevek
V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
ZDen člen 2, 6, 6/2, 16, 16/3, 19, 19/1-3, 32, 32/2, 51, 51/3.ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 135.ZUreP-1 člen 179, 179/3.ZSZ člen 2.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-1, 80/3-3, 105, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - stanje zemljišča ob vračanju - park - javna površina - zazidano stavbno zemljišče
Če za zemljišče, ki je predmet vračanja, ni izkazano, da bi bil na njem zgrajen objekt oziroma da bi bilo funkcionalno zemljišče k objektu ne obstojijo ovire za njegovo vračanje v naravi niti iz 19. niti iz 32. člena ZDen.
denacionalizacija - odškodnina - tržna vrednost podržavljenega premoženja
Določbe ZDen in Navodila v zvezi z določanjem odškodnine za podržavljeno stavbno zemljišče, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, so bile predmet ustavnopravne presoje. Ustavno sodišče RS je v sklepu U-I-137/98 ugotovilo, da določbi 44. člena ZDen in 14. člena Navodila nista v nasprotju z Ustavo RS in ne predstavljata kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Po presoji Ustavnega sodišča je bil zakonodajalec upravičen oškodovanje za podržavljeno premoženje urediti na poseben način in da razmere, v katerih je uzakonil denacionalizacijo, in razmere v katerih se izvaja, objektivno pogojujejo tudi obseg primernih odškodnin. Zato pritožbeni očitek, da so bile z izpodbijano sodbo tožniku kršene ustavne pravice zaradi nepravilne ocene vrednosti podržavljenega premoženja in neupoštevanja njegove tržne vrednosti, ni utemeljen.