denacionalizacija - upravičenec - dedič prvega dednega reda - jugoslovansko in slovensko državljanstvo - vzajemnost
Zakonec ali dedič prvega dednega reda osebe iz 9. člena ZDen je moral biti jugoslovanski in slovenski državljan, da je pridobil pravico do denacionalizacije na temelju 12. člena ZDen. Če to ni bil in je imel jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo katere od drugih republik, potem zanj velja še dodatni pogoj vzajemnosti. Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljanka druge bivše jugoslovanske republike, je pomembno, kakšno državljanstvo bi imela umrla oseba glede na 39. člen Zakona o državljanstvu RS.
denacionalizacija - razlastitev družbe z omejeno zavezo - družbenik kot upravičenec
Družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi kot posamezne nepremičnine in ne kot celoten kapital družbe. Lastninska pravica se po pravnih pravilih § 9 ZZK iz leta 1930 ni pridobila že s sporazumom o delitvi, ampak šele z vpisom v zemljiško knjigo.
denacionalizacija - gradnja na tujem zemljišču - upravičenost do vračila
Premoženje, ki ga zahteva tožeča stranka z denacionalizacijo, ni bilo odvzeto tožeči stranki, saj njeni pravni predniki niso postali z gradnjo na tujem zemljišču nikoli lastniki nepremičnine, ker tudi tedanja zakonodaja (Codice civile) tega ni dopuščala.
denacionalizacija - razlastitev družbe z omejeno zavezo - upravičenec do denacionalizacije
Družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi. Lastninska pravica se po pravnih pravilih § 9 ZZK iz leta 1930 ni pridobila že s sporazumom o delitvi, ampak šele z vpisom v zemljiško knjigo.
upoštevanje ob podržavljenju dane odškodnine - vračilo odškodnine - vrnitev v naravi
Ker je ugotovil, da je ob podržavljenju določena odškodnina znašala 358,84% vrednosti podržavljenega zemljišča, jo je prvostopni upravni organ pravilno upošteval in glede na izrecno tožnikovo izjavo na glavni obravnavi z dne 2.11.1994, da navedene odškodnine ni pripravljen vrniti, nato tudi pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za vrnitev predmetnega zemljišča v naravi.
ZDen člen 6, 6/2.ZUP člen 324.ZUS-1 člen 83, 86, 92, 107, 107/2.
sprememba oziroma razveljavitev pravnomočne odločbe - uporaba določb ZUP 1986
Določba 324. člena ZUP določa le, za katere primere se še uporablja ZUP 1986, to pa so le tisti primeri, glede katerih je bila že vložena zahteva ali pravno sredstvo pred uveljavitvijo ZUP. Ta določba po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da se po ZUP 1986 končajo le postopki, kjer so bile zahteve strank za začetek postopka ali druge njihove zahteve, ki pomenijo začetek postopka ali pravna sredstva, med katere zakon šteje tudi izredna pravna sredstva, vložena pred uveljavitvijo ZUP. ZUP je začel veljati 1. aprila 2000. Obravnavana zahteva oziroma predlog za izredno pravno sredstvo pa je bila vložena 19.9.2002, torej po uveljavitvi ZUP. Zato se za odločanje o tej zahtevi ne more uporabljati ZUP 1986, temveč ZUP, ki pa izrednega pravnega sredstva razveljavitve oziroma spremembe pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke ne pozna.
ZDen člen 38, 44, 44/5, 51, 51/2, 69, 69/1, 85, 85/1.ZUP člen 31.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - poravnava po ZDen - nadomestna nepremičnina - določanje vrednosti nepremičnin
Ob nesporni ugotovitvi, da je premoženje podržavljenega podjetja prešlo v premoženje pravnega prednika tožeče stranke, ki je z denacionalizacijskim upravičencem oziroma z njegovimi pravnimi nasledniki v postopku lastninskega preoblikovanja sklenila sporazum zaradi zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka, se tožeča stranka ne more izogniti pasivni legitimaciji v postopku denacionalizacije.
ZDen člen 25, 26, 36, 37, 37/2, 43, 43/1, 44, 44/5.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - vrednotenje premoženja
Kadar je predmet vračanja v postopku denacionalizacije podjetje, so oblike vračanja različne, in sicer kot podjetje, če še obstoji, kot del podjetja, ali v obliki premoženja podržavljenega podjetja ali v obliki odškodnine v obveznicah SOD. V vsakem primeru pa je treba najprej ugotoviti neto aktivo podjetja ob podržavljenju, ki se ugotavlja za nepremičnine po pravilih ZDen, ki veljajo za nepremičnine, za drugo premoženje pa iz akta o podržavljenju oziroma relevantnih drugih listin.
ZNNZ člen 39, 39/1, 40.ZDen člen 3, 3/9.ZUS-1 člen 75, 75/1-3.
denacionalizacija - dejanski odvzem iz posesti - pogodbeno razpolaganje s pravico uporabe
Če je stranka prostovoljno s pogodbo prenesla pravico uporabe na drugega uporabnika, ne gre za prisilni odvzem iz posesti in ni podlage za denacionalizacijo.
ZDen člen 9, 9/3, 11, 12, 66, 66/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - prejšnji lastnik hrvaški državljan - vstop dedičev po 12. členu ZDen - prekinitev upravnega spora
Če je bil prejšnji lastnik podržavljenega premoženja hrvaški državljan, bi bilo v nasprotju z namenom določbe 3. odstavka 9. člena ZDen, da bi namesto njega lahko na podlagi 12. člena ZDen kot upravičenci vstopili njegovi dediči 1. dednega reda, četudi so bili ves čas slovenski državljani.
denacionalizacija - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnin - rok za vložitev zahtevka
Če zahtevek za odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnin ni bil postavljen že v zahtevi za denacionalizacijo niti v enoletnem roku po Zden-B (v času od 7.11.1998 do 7.11.1999), temveč kasneje, je tak zahtevek vložen prepozno.
absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu - odločanje brez listin
Podano je nasprotje med tem, kar se o odločilnih dejstvih navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in spisno dokumentacijo, saj v spisu ni listin, na katere se sodišče opira. Ker ima zato izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
denacionalizacija - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Ob preizkusu, ali so podani razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS-1), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ti niso podani.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 76, 82, 82/2, 109, 109/2.ZUP člen 277, 277/2.
ZUS-1 - sodno varstvo zoper odločbo, izdano po nadzorstveni pravici - akt, s katerim je bil postopek odločanja končan - ponovno odločanje - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke.
denacionalizacija - predmet denacionalizacije - premoženje izločeno iz zaplembe, zaradi izločitvenega zahtevka tretjih oseb
Predmet denacionalizacije je lahko le premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino.
ZDen člen 19, 19/1-1, 19/1-3. ZV člen 21, 21/8, 22, 22/1.
denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - vodno zemljišče - naravno javno dobro - pravni promet
Ni sporno, da imata sporni vodni zemljišči na podlagi ZV-1 status naravnega javnega dobra. Vendar status javnega dobra v nekaterih primerih ne pomeni, da stvar, ki je razglašena za javno dobro, ni v pravnem prometu oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker omenjeni nepremičnini ne spadata v prvi red voda, ki so naštete v prilogi ZV-1 in so po zakonu v lasti države (kar v zadevi niti ni sporno), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zanju ne velja, da bi bili izven pravnega prometa.
Novela hrvaškega Zakona o nadomestilu za premoženje, odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine (Narodne novine Republike Hrvaške, št. 80/02), ne vzpostavlja vzajemnosti z Republiko Slovenijo, kot zmotno meni revident, ampak dopušča vračanje premoženja ob predhodni sklenitvi mednarodnega sporazuma (2. odstavek 2. člena). To pa pomeni, da so tujci upravičeni do denacionalizacije v Republiki Hrvaški le pod pogojem sklenitve mednarodnega sporazuma, ta pa z Republiko Slovenijo v času odločanja še ni bil sklenjen.
ZUP (1986) člen 245, 245/2. ZPPSL-A člen 36, 149, 149/4.ZZad člen 65, 65/1.
denacionalizacija - prijava izločitvene pravice - stečaj
Pravočasna prijava izločitvene pravice in pravočasno začet postopek za priznanje prerekane pravice le začasno preprečujeta stečajnemu upravitelju prodajo dela premoženja, na katerem se ta pravica uveljavlja (4. odstavek 149. člena ZPPSL) in ne pomenita, da je premoženje iz stečajne mase tudi že izločeno.
denacionalizacija - zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin
Tožeča stranka je zgolj napovedala, da bo uveljavljala pravico iz 25. člena ZDen, vendar napovedanega zahtevka za povračilo vlaganj do odločitve tožene stranke ni vložila. Upravni organi, ki vodijo denacionalizacijske postopke, niso dolžni po uradni dolžnosti ugotavljati, ali v posamezni zadevi obstoji dejansko stanje iz 25. člena ZDen. To je dolžnost osebe, ki uveljavlja vlaganja.