Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka je zgolj procesni sklep, ki ne temelji na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, temveč na pravni presoji določb ZUP. Razlaga pojmov ZUP pa ne predstavlja uporabe materialnega prava, ki zaradi procesne narave izpodbijanega sklepa v tej zadevi sploh ne bi bilo uporabljeno. Ker se v reviziji zatrjuje kršitev pravil upravnega postopka, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.
Zatrjevanih kršitev pravil upravnega postopka revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo določenih kršitev pravil postopka odločanja v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2.ZUS-1 člen 67, 92.
ugotovitev državljanstva
Če je bila oseba mladoletna, torej takšne starosti, da ni bila sposobna tvoriti svoje volje in se ravnati po njej, potem si iz stvarnih razlogov ni mogoče predstavljati, da bi lahko izpodbijala domnevo nelojalnosti s svojim ravnanjem. V takšnem primeru lahko izpodbija domnevo nelojalnosti tako, da se sklicuje, da je njej bližja oseba ravnala tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. V poštev pride ravnanje osebe, ki je skrbela za mladoletno osebo, praviloma torej starši. Zatrjuje lahko tudi kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevno nelojalnosti. Mladoletnost sama po sebi po mnenju revizijskega sodišča ne zadošča. Revidentka tudi po presoji revizijskega sodišča domneve nelojalnosti ni uspela ovreči, čeprav je bila k temu v upravnem postopku pozvana.
ZUS-1 člen 78, 78/3.ZUP člen 61, 61/2.ZDen člen 67.
smrt stranke - pooblastilo
Po 2. odstavku 61. člena ZUP pooblastilo pooblaščencu ne preneha, če stranka med postopkom umre, temveč velja naprej, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa svojega pooblastila po ZUP (1986) ne more prenesti na drugega brez posebnega pooblastila.
podržavljeno stavbno zemljišče in solastninski deleži na stavbi - višina odškodnine - kasnejša nadzidava hiše - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odvzema iz posesti - odločba Ustavnega sodišča
Ker je upravni organ prve stopnje nepopolno ugotovil dejansko stanje, je bila njegova odločba pravilno odpravljena, tožba pa pravilno zavrnjena.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je ob presoji skladnost 2. odstavka 35. člena ZDrž z Ustavo Republike Slovenije (in ne z Ustavo FLRJ iz leta 1946) menilo, da je mogoče preizkusiti le, ali 2. odstavek 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega režima (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur. list RS, št. 23/97). Ob uporabi takšnega merila je odločilo, da jugoslovanskemu zakonodajalcu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS odločilo, da 2. odstavek 35. člena ZDrž ni posledica nedopustnega ravnanja, je neutemeljen ugovor, da je učinek te določbe diskriminatoren do oseb nemške nacionalne pripadnosti.
Če je stranka prejela odškodnino za nacionalizirano zemljišče, ki presega 30% vrednosti zemljišča, ima denacionalizacijski upravičenec kljub temu denacionalizacijski zahtevek na temelju 4. člena ZDen.
denacionalizacija- ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - kršitev temeljnih človekovih pravic - odločba Ustavnega sodišča -
Vrhovno sodišče RS ni pristojno, da bi presojalo skladnost zakonov z Ustavo. Za presojo ustavnosti je glede na 160. člen Ustave Republike Slovenije pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki poleg tega ne presoja skladnosti že razveljavljenih zakonov s prav tako že razveljavljeno Ustavo iz leta 1946 (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur.l. RS, št. 23/97), Vrhovno sodišče RS zato lahko le uporabi Zakon o državljanstvu FLRJ, takšnega kot je bil sprejet in to velja tudi za vse njegove kasneje spremembe.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo Kraljevine Jugoslavije - državljanstvo Kraljevine SHS - izguba državljanstva FLRJ
Mogoča je bila pridobitev državljanstva Kraljevine Jugoslavije po rodu (§ 7a) ZDrž SHS). Ta določba ni določala, kateri od obeh staršev je moral biti državljan Kraljevine Jugoslavije, da je njegov otrok pridobil državljanstvo Kraljevine Jugoslavije. Pravilo § 7 ZDrž SHS je v tem oziru dopolnjeval § 42 odstavek 1 in 3 ZDrž SHS, ki je odredil, da pridobi zakonski otrok državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, če je bil njegov oče državljan Kraljevine Jugoslavije. Državljanstvo matere za državljanstvo zakonskega otroka torej ni bilo pomembno, in sicer celo niti tedaj ne, če je bil zakonski otrok rojen po očetovi smrti. Da pa bi državljanov otrok izgubil državljanstvo zgolj zaradi očetove smrti, ZDrž SHS ni določal. Vendar je v tej zadevi bistveno ali je bilo tožnikoma z novelo Zakona o državljanstvu FLRJ to državljanstvo naknadno odrečeno. Ker sta tožnika na dan 4.12.1948 živela v tujini in bila Nemca in ker nista uspela dokazati svojega lojalnega ravnanja, se šteje, da po 28.8.1945 nista imela jugoslovanskega državljanstva.
Sodišče je odločilo le o tem, da pravna podlaga za denacionalizacijo v zvezi z vrnitvijo nepremičnin, podržavljenih na podlagi konkretne kupoprodajne pogodbe, ni podana. To pa ne pomeni, da ni denacionalizacija utemeljena iz kakšnega drugega razloga. Glede na izrek izpodbijane odločbe pa to ni predmet revizijskega odločanja.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - podatki iz uradnih evidenc - nasprotni dokazi strank
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da, ker v uradnih evidencah ne obstajajo podatki, da je bila tožničina pravna prednica domovinsko pristojna na območju Kraljevine Jugoslavije oziroma da je bila državljanka Kraljevine Jugoslavije in povojne FLR Jugoslavije, sta prvostopni upravni organ in tožena stranka, tudi po presoji revizijskega sodišča, ob izostanku nasprotnih dokazov, ki jih kljub pozivu ni predložil tožničin pooblaščenec, pravilno odločila, ko sta ugotovila, da tožničina pravna prednica ni bila jugoslovanska državljanka.
denacionalizacija - določanje pravnega statusa in dejanskega stanja premoženja ob podržavljenju - stavbno ali kmetijsko zemljišče
Navodilo se lahko uporabi le kot tehnični pripomoček za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ko sta pravni status premoženja in njegovo dejansko stanje ob podržavljenju že ugotovljena in se na tej podlagi, ob uporabi za posamezno tako ugotovljeno vrsto in stanje premoženja določenih meril, oceni oziroma izračuna vrednost podržavljenega premoženja. Ne more pa se, tako kot to zmotno zatrjujeta tožnici, na podlagi posameznih meril, v konkretnem primeru iz 11. člena Navodil, kot samostojna pravna podlaga določiti drugačno pravno in statusno vrsto podržavljenih zemljišč, kot je bila ta določena po zemljiškoknjižnih podatkih oziroma z akti o podržavljenju ali z drugimi akti in predpisi iz časa podržavljenja, kot jih je v dosedanjem poteku denacionalizacije opredelila sodna praksa.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - poroka s tujim državljanom - poroka z državljanom FLRJ
Z uveljavitvijo ZDrž dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji, to je življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred njo proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. ZUP (1986) člen 164, 164/1. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14.
denacionalizacija nezazidanih stavbnih zemljišč - dokazna moč javne listine - oddaljenost od priključka na javno vodovodno omrežje
Glede na vsebino in izdajatelja imajo potrdila komunalnih organizacij dokazno moč javnih listin v smislu 1. odstavka 164. člena ZUP (1986).