ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 1, 1/3.UZITUL člen 8, 8/3.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo Republike Slovenije - priznanje odločb, izdanih po upravnem organu katere od bivših jugoslovanskih republik
Če oseba, ki je bila vpisana v državljansko knjigo katere od ljudskih republik na temelju Zakona o državljanstvu FLRJ, ni uporabila pravnih sredstev zoper vpis po vpisu, sedaj ne more več uveljavljati protipravnosti vpisa v državljansko knjigo. Odločbe upravnih organov katerekoli republike nekdanje Jugoslavije so veljale v vseh drugih republikah, dokler je še obstajala SFRJ. Veljajo tudi, odkar je Republika Slovenija postala samostojna država.
ZUP (1986) člen 249.ZDen člen 25, 25/5, 25/6, 25/7.SZ člen 116, 117.
obnova postopka - pravni interes za obnovo postopka - zahtevek za povrnitev vlaganj - ločenost postopka za povrnitev vlaganj in denacionalizacijskega postopka - dopolnilni postopek
Če z odločbo še ni bilo odločeno o nekem zahtevku in je kasnejša odločitev o tem zahtevku še mogoča, potem stranka, ki uveljavlja ta zahtevek, nima pravnega interesa za obnovo postopka.
ZPVAS člen 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1, 8/2, 8/4, 9, 9/1.ZUS-1 člen 86.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - revizijski očitek brez razlogov
Člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti so le osebe, ki sklenejo sporazum o njeni ponovni vzpostavitvi. Če revizijski očitek o kršitvi določb postopka v upravnem sporu ni obrazložen, je brez razlogov. Utemeljenosti očitka zato niti ni mogoče preizkusiti.
Zahtevek za povrnitev vlaganja je dopusten tudi, če za vlaganje ni bilo pridobljeno upravno dovoljenje, če je to sicer predpisano. Neobstoj upravnega dovoljenja pa lahko vpliva na vrednost vlaganja. Vlaganje se dokazuje na vsak dovoljen način, torej na primer z listinami, z izpovedjo prič in izvedenci.
ZZK (1930) paragraf 60, 61, 62, 63.ZDen člen 33, 33/1.
hipoteka – zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke – pričakovalne pravice
Ker je obravnavana zaznamba namenjena varstvu vrstnega reda, za katerega je pomemben le odnos prejšnjega in poznejšega nastanka istovrstnih stvarnih pravic, se pravni učinek te zaznambe izčrpa že s tem, da se za omejeno dobo zagotovi takšna nadrejenost dane stvarne pravice. Dan zaznambe vrstnega reda zato nima pomena za odločilno vprašanje, katerega dne je bila zaznamovana hipoteka pridobljena (in ali je ta napočil pred uveljavitvijo ZDen).
Pričakovanje, ki je pravno varovano (pričakovalna pravica), nastane osebi, ki ima konkreten zahtevek za pridobitev določene pravice, temelječ na veljavnem pravu in uveljavljeni sodni praksi.
Nobenega dvoma tudi ne more biti, da parcele predstavljajo stavbna zemljišča. Pri reševanju edine relevantne dileme, ali so to nezazidana ali zazidana stavbna zemljišča, pa je odločilno, da je bilo leta 1959 letališče že zgrajeno in zato po naravi stvari ni predstavljalo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega bistvena lastnost je, da je le predvideno za gradnjo (gradbeni objekti pa še niso postavljeni).
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, revizija, v kateri niti niso navedeni še manj pa pojasnjeni razlogi za njeno dovolitev, ni dovoljena in se zavrže.
denacionalizacija - zahteva iz naslova večvrednosti vrnjene nepremičnine - izkazana vlaganja - trditveno in dokazno breme
Zahteva iz naslova večvrednosti nepremičnine, vrnjene v postopku denacionalizacije po določbi 5. odstavka 25. člena Zakona o denacionalizaciji, je sposobna za obravnavanje le, če vlagatelj zahteve natančno opredeli vlaganje, tako po višini porabljenih sredstev kot po vrsti investicij in času le-teh, ter za svoje navedbe predloži ustrezne dokaze.
zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga - ukrep državnega organa brez pravnega naslova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme v postopku denacionalizacije je naloženo stranki, ki zahteva vračanje premoženja in ji to nalaga 62. člen ZDen. Če se stranka sklicuje na prisilni ukrep državnega organa, ga mora izkazati z okoliščinami iz 5. odstavka 8. člena ZDen tako, da ustvari prepričanje o tem, da ji je bilo premoženje odvzeto pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa in torej prisilno in tudi neodplačno.
denacionalizacija - lastnost stranke - predlog za izdajo začasne odredbe - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - hude posledice
Revizija je dovoljena v primerih, določenih v drugem odstavku 83. člena ZUS-1, zato mora stranka, ki revizijo uveljavlja, nositi trditveno in dokazno breme njene dovoljenosti. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve v reviziji, v tem primeru predloga za njeno izdajo ni mogoče obravnavati po vsebini, ker je s tem sklepom pravnomočno zavržena revizija kot nedovoljena, in je posledično nedovoljena tudi predlagana začasna odredba.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11. Priloga Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja številka 4.ZDen člen 44, 85.
denacionalizacija - komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče - zemljišče v območju letališča - višina odškodnine
Ker zemljišča, ki so predmet tega denacionalizacijskega postopka, ustrezajo standardom komunalno opremljenega stavbnega zemljišča (sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da vsa zemljišča "služijo delovanju letališča kot kompleksa", da so vsa "znotraj vplivnega njegovega območja", da je bilo letališče že pred podržavljenjem komunalno opremljeno - z elektriko, vodo, dovozno cesto za letališke zgradbe, hangar in pomožne objekte), ni bilo razlogov za iskanje analogije s primeri, ki jih našteva Priloga 4 Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ZDen člen 9, 9/1, 9/3, 44, 44/1, 44/6.ZUS-1 člen 74, 74/1, 75, 75/1-3, 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija – status zemljišča ob podržavljenju – vrednotenje zemljišč
Nezazidana stavbna zemljišča, ki ob podržavljenju niso bila komunalno opremljena in jih tudi ni bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov, se po določbi 15. člena Navodila vrednotijo kot kmetijska zemljišča na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
denacionalizacija - pravno nasledstvo - upravičen vlagatelj zahteve za denacionalizacijo
Upravičeni vlagatelji zahteve za denacionalizacijo so le univerzalni pravni nasledniki, zato predlagatelj na osnovi preužitkarske pogodbe ne more biti upravičen predlagatelj zahteve za denacionalizacijo v smislu drugega odstavka 61. člena ZDen. S predložitvijo pooblastila pravnega naslednika razlaščencev po izteku prekluzivnega roka iz 64. člena ZDen ni mogoče z učinkom odobritve opravljenih postopkovnih dejanj sanirati okoliščine, da pravni naslednik ni pravočasno vložil zahtevka.
denacionalizacija stanovanjske stavbe - izločena stanovanja - podstreha in drugi skupni prostori
Predmet denacionalizacije je samo premoženje, ki je bilo dejansko podržavljeno. Izločena stanovanja se ne štejejo za podržavljeno premoženje, ne glede na to, v čigavo korist (bivših solastnikov) so bila izločena. V vrednost stanovanjskih in poslovnih prostorov v denacionalizirani zgradbi so zajete vse površine skupnih delov in naprav ter (funkcionalno) zemljišče.
Če je želela revidentka doseči preizkus izpodbijane prvostopenjske sodbe, bi morala glede na 3. točko 335. člena in 383. člen ZPP, ki se v upravnem sporu uporabljata primerno (1. odstavek 22. čelna ZUS-1), razloge navesti. Ker se z revizijo izpodbija prvostopenjska sodba, morajo biti tudi revizijski razlogi podani tako, da se nanašajo prav na izpodbijano sodbo. Zgolj sklicevanje na razloge v neki drugi vlogi, ki se je nanašala na čisto drugo odločbo s povsem drugačno obrazložitvijo, pa po presoji Vrhovnega sodišča RS ne zadošča za dosego preizkusa po revizijskem sodišču.
Za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž ni pravno pomemben za odločitev vzrok za življenje v tujini. Besedilo 2. odstavka 35. člena ZDrž namreč ni delalo nobene razlike med osebami, ki so prostovoljno živele v tujini, in vsemi ostalimi. Veljalo je torej tudi za prisilno izseljene osebe.
ZNZGP je bil neposredna podlaga za podržavljanje podjetij z ukazi prezidija skupščine URS oz. FLRJ in izdaja posebne odločbe ali izvedba posebnega postopka nista bila potrebna.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pri denacionalizacijskih zahtevkih je smiselna širša razčlenitev konkretnega ravnanja pogodbenih strank v času sklenitve pravnega posla, prav tako pa tudi razčlenitev tedanjih splošnih družbenih razmer in konkretnih razmer, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec. Vendar pa takšna razčlenitev razmer ne zadošča za ugoditev predlogu denacionalizacije, če hkrati ni bilo ugotovljeno tudi konkretno oblastveno ravnanje (z elementi grožnje, sile ali zvijače), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nadomestni odkup stanovanja - upravičenec - dejansko bivanje v stanovanju
Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da obveznost prebivanja najemnika v stanovanju, v zvezi s katerim uveljavlja določena materialna upravičenja, izhaja tako iz jezikovne razlage določbe 2. odstavka 173. člena SZ-1, kot tudi iz namena navedenega pravnega pravila, da se tudi najemnikom - prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ki prebivajo v denacionaliziranih stanovanjih, zagotovijo vse tiste ugodnosti, ki so jih bili deležni najemniki v stanovanjih, ki niso bila podržavljena.