zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - več razlaščencev - zahteva enega vlagatelja - pravno nasledstvo
Po določbi 2. odstavka 64. člena ZDen je zahteva za denacionalizacijo enega od vlagateljev v korist vseh dedičev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša, vezana samo pravica pravnih naslednikov glede premoženja njihovega skupnega pravnega prednika.
Komunalna opremljenost zemljišča (kot izhaja iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja), ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljenja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.
nacionalizacija večstanovanjske hiše - izvzeta stanovanja - vpliv na solastniške deleže - povečanje solastninskih deležev v postopku denacionalizacije
Če je bila ob času nacionalizacije nepremičnina v solasti več solastnikov, se podržavljena nepremičnina vrača v skladu s podržavljenimi deleži solastnikov te stavbe. Pri tem se ne sme solastniški delež izračunavati na podlagi površin iz nacionalizacije izvzetih stanovanj. Stanovanja, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz nacionalizacije, se ne vračajo, saj niso bila niti nacionalizirana in tudi ne morejo biti predmet kakršnekoli obravnave v denacionalizacijskem postopku.
razširitev oziroma dopolnitev zahtevka - rok za vložitev
Ker so tožnice vložile jasen in določen denacionalizacijski zahtevek za (del) zemljišča v izmeri 232 m2 in se tudi sklicevale na odločbo, s katero je bil ta del zemljišča v takšni izmeri izvzet iz uporabe, je širitev zahtevka še za preostali del zemljišča (560 m2), ki je bil izvzet iz uporabe z drugo odločbo, po preteku roka iz 64. člena ZDen, prepozna.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve - grožnje, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev pravnega posla - pravna narava odpisnega dovoljenja
Prvi odstavek 64. člena ZDen določa rok, v katerem mora biti najkasneje vložena zahteva za denacionalizacijo in ta rok se je za fizične osebe in osebe iz 14. člena ZDen iztekel 7.12.1993. Po tem roku je sicer še dovoljeno zahtevo popravljati, ni pa je dovoljeno vsebinsko razširjati tako, da bi se zahtevala denacionalizacija dodatnih parcel, ki s prvotno zahtevo niso bile zajete. To bi namreč pomenilo, da bi udeleženec zgolj s formalno vložitvijo zahteve dejansko lahko obšel določilo o zakonitem roku in ves čas postopka zahteval vrnitev še dodatnega (novega) premoženja.
Silo in (ali) grožnjo državnega organa ali predstavnika oblasti je treba presojati v smeri sklenitve konkretnega pravnega posla. Zato ne zadoščajo splošne razmere v povojnem času in tedanje favoriziranje državne lastnine kot tudi ne dejstvo, da so se na denacionalizacijskega upravičenca vršili pritiski zaradi pridobitve v državno lastnino drugo njegovo premoženje. Napake volje je namreč treba ugotoviti za vsak sklenjen pravni posel.
Ker je bila z odločbo tožene stranke, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, odpravljena odločba prvostopnega organa, tožnik v upravnem sporu ne more doseči zanj ugodnejše odločbe. Tožnik svojega pravnega interesa ne more utemeljevati z nestrinjanjem z razlogi, na katere se je tožena stranka oprla, niti z navodili, ki jih je posledično dala prvostopnemu upravnemu organu.
denacionalizacija - status upravičenca - tuje državljanstvo - odškodnina tuje države
Oseba, ki je dobila ali imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, po določbi 2. odstavka 10. člena ZDen ne more biti upravičenka do denacionalizacije. Zato je treba v postopku denacionalizacije ugotavljati, ali je prejšnji lastnik podržavljenega premoženja imel v času podržavljenja tudi tuje državljanstvo.
Določba 7.a člena ZNZGP se na podlagi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ (Uradni list SFRJ, št. 56/54 in 57/55) v jugoslovanskem delu svobodnega tržaškega ozemlja (cona B) ni uporabljala do 7.10.1972. Novela te uredbe (Uradni list SFRJ, št. 51/72) je črtala izvzetje in uporabo tega dela člena 7.a ZNZGP, tako da se je del navedene zakonske določbe začel uporabljati v bivši coni B z dne 8.10.1972. S to Uredbo torej ni bila predpisana nacionalizacija, temveč je bila omogočena uporaba 7.a člena ZNZGP, s katerim je bila izvedena nacionalizacija. Ob izdaji odločbe 17.12.1973 je bil upravni organ pristojen za izdajo ugotovitvene odločbe, zato uveljavljani ničnostni razlog tudi po presoji revizijskega sodišča ni podan.
grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - napake volje
Glede na namen denacionalizacije je treba pojme grožnje, sile in zvijače iz 5. člena ZDen obravnavati širše kot pri splošnih obligacijskih razmerjih. Zato je ustaljeno stališče sodne prakse, da je treba razčleniti tedanje splošne družbene razmere in konkretne razmere, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec, ter medsebojni vpliv vseh teh dejavnikov. Vendar samo obstoj splošnih družbenih razmer brez zadostnih podatkov o konkretnem dogajanju ne zadostuje za utemeljenost denacionalizacijske zahteve. Izhodišče kljub širšemu pristopu še vedno ostaja delovanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je v zvezi s sklenitvijo konkretnega pravnega posla in je bilo usmerjeno prav na njegovo sklenitev.
Zatrjevana obljuba o kasnejši možnosti povratnega kupa, ko bo zgrajen načrtovani nov gasilski dom, ne pomeni zvijače, saj se ne zatrjuje, da v času sklepanja pogodbe tega namena občina ni imela.
Zahteva gasilskega društva ni grožnja državnega organa ali predstavnika oblasti. Niti denacionalizacijski upravičenec niti njegov sin ob svojih zaslišanjih nista konkretizirala, kdo naj bi grozil z nacionalizacijo.
Pri vračanju premoženja kapitalske družbe je upravičenec – delničar podržavljenega podjetja upravičen do alikvotnega dela premoženja podržavljenega podjetja ustrezno njegovemu deležu, pri čemer je pod premoženjem razumeti čisto aktivo podjetja.
Vsebina zahteve za denacionalizacijo se določi po podatkih in vsebinah listin, predpisanih z 62. členom ZDen. Če je v zahtevi za denacionalizacijo naveden upravičenec in podlaga podržavljenja za tega upravičenca, je zahteva za denacionalizacijo glede upravičenca določno opredeljena. Čeprav se ta zahteva za denacionalizacijo nanaša na celotno nepremičnino, iz priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov pa izhaja, da je bila sporna nepremičnina v solasti ter da je bil tudi solastniški delež drugega lastnika kasneje podržavljen, to ne pomeni, da sta vlagatelja s pravočasno zahtevo izrazila svojo voljo zahtevati denacionalizacijo po obeh.
odvzem nepremičnine brez pravnega naslova - odpis v zemljiški knjigi
Po pravnih pravilih par. 39 ZZK (1930) je bilo treba za izvršitev vknjižbe navesti točno označbo nepremičnine, kar je bilo v pogodbi z dne 20.10.1972 izvedeno. Ker pa se je pri zemljiškoknjižni izvedbi pogodbe dodal še odpis pravice uporabe za parcelo št. 1445, na podlagi katerega se je pri tej parceli vknjižila pravica uporabe na kupca (kasneje pa je bila ta parcela še združena s parcelo, ki jo je kupec kupil od občine), je po stališču pritožbenega sodišča šlo pri tem za ukrep državnega organa, ki je bil v nasprotju s tedanjimi predpisi (pravili ZZK 1930), torej ukrep brez pravnega naslova po določbi 4. členu ZDen.
nacionalizacija večstanovanjske hiše - izvzeta stanovanja - vpliv na solastniške deleže - povečanje solastninskih deležev v postopku denacionalizacije
Če so ob nacionalizaciji bila iz nacionalizacije izvzeta vrednostno neenaka stanovanja oziroma deli nepremičnine v korist posameznih bivših solastnikov, zaradi česar naj bi bila tožnika oškodovana, tega vprašanja ni mogoče reševati v denacionalizacijskem postopku, ker v ZDen za to ni podlage, če o tem ni izrecnega sporazuma med vsemi bivšimi solastniki.
Domneva nelojalnosti se izpodbije lahko le, če se dokaže aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda, ali če obstajajo kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo to domnevo.
denacionalizacija - podržavljenje zemljišča in hiše po različnih predpisih
Z odločbo z dne 1.9.1970, izdano na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968, je bila tožniku stanovanjska zgradba razlaščena in po ZNNZG nacionalizirano zemljišče odvzeto iz posesti. Zakon o razlastitvi iz leta 1968 ne spada med predpise iz 3. člena ZDen, zato je pravilna odločitev, da v postopku denacionalizacije o vračanju stanovanjske hiše ni mogoče odločati in je predmet denacionalizacije lahko le odvzeto zemljišče, ki je prišlo v državno last po predpisu iz 9. točke 9. člena ZDen.
Ker je po presoji Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, bi morali revidentki te pogoje dokazati.
Ker je tožena stranka odločila tudi o tožničini pritožbi zoper 8. točko izreka prvostopne odločbe, je prvostopna odločba tudi v tem delu postala dokončna in je tožba tožnice zoper 8. točko izreka odločbe upravnega organa prve stopnje zato dovoljena.
denacionalizacija - vlaganja v denacionalizirano nepremičnino - dokazovanje z izvedencem - odklonitev plačila stroškov izvedenca - presoja ostalih predloženih dokazov
Prvostopni upravni organ bi moral svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljičinega zahtevka, po ugotovitvi, da dokaza z izvedencem zaradi odklonitve plačila stroškov ne bo izvedel, sprejeti po presoji ostalih v upravnih spisih predloženih dokazov, to je zapisnika o cenitvi lastnih vlaganj v obnovo stanovanja z dne 15.5.2001, tehničnega mnenja M.M. z dne 3.7.1987 ter potrdila Občinskega komiteja za gradbene za komunalne zadeve Občine Maribor z dne 6.7.1987 o priglašenih delih. Ker takšna presoja v postopku pred prvostopnim upravnim organom ni bila opravljena je tožena stranka ravnala pravilno, ko je odločbo upravnega organa odpravila in zadevo vrnila v ponoven postopek.
Ker je po ZDen zavezanec opredeljen v določbi 1. odstavka 51. člena ZDen, razen, ko gre za nadomestna kmetijska zemljišča tudi v 1. odstavku 27. člena ZDen, se tožnici ne moreta z uspehom sklicevati, da sta našli primerni nadomestni zemljišči, saj se njun lastnik, ker se podržavljena zemljišča ne nahajajo v njegovem premoženju, pač pa v lasti navedenih fizičnih oseb, ne more šteti za zavezanca za denacionalizacijo v smislu 1. odstavka 51. člena ZDen oziroma 3. odstavka 42. člena ZDen, zaradi česar sporazumevanje o tej obliki denacionalizacije ni možno.