CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - DENACIONALIZACIJA
VS00012710
ZDen člen 72, 72/2. ZDavP-2 člen 12, 12/4, 59, 59/1, 325, 325/1, 325/4, 325/5. ZDoh-2 člen 125, 125/3. OZ člen 280, 280/1. ZPP člen 7, 212.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - stroški upravljanja premoženja - hipotetična najemnina - razpravno načelo - preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - davki - davčna obveznost - davčni odtegljaj - davčnopravna obravnava nadomestila zaradi nemožnosti uporabe premoženja - izrek sodne odločbe - časovne meje pravnomočnosti - nominalna višina obresti
Dostavek v izreku, da mora toženec od prisojenega zneska obračunati in plačati davek ter tožniku izplačati neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti toženke, ki nastane šele po pravnomočnosti pravdnega postopka, zato lahko predstavlja le dodatno opozorilo tožencu, da izvrši zakonsko obveznost obračuna in plačila davka. Zaradi svoje pojasnilne narave sodi v obrazložitev sodne odločbe, kadar bo sodišče prisojalo denarne zneske, ki so po davčni zakonodaji predmet obdavčitve. V izrek sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov in v katerem mora sodišče odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih in v njihovih mejah, pa takšen dostavek ne sodi.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - možnost pridobitve odškodnine od druge države - odločba Ustavnega sodišča - izključitveni razlog - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Torej je treba ugotavljati tudi, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisov prejšnji lastnik sploh lahko uveljavljal odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.
Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - SODNE TAKSE
VS00011879
ZPP člen 195, 196, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZST-1 člen 14.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - ničnost - sosporništvo - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo - nujno sosporništvo - sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Nujni sosporniki štejejo za enotno pravdno stranko (kot da bi vlogo vložila ena sama stranka) in jih ni mogoče, za potrebe odmere sodna takse, obravnavati ločeno.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 95, 9572, 196, 197. ZOR člen 352, 352/2.
enotno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj enotnih sospornikov - dovoljenost revizije - denacionalizacija - denacionalizacija v obliki odškodnine - obveznice slovenske odškodninske družbe - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - višina odškodnine - določljivost terjatev - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča
Aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika učinkuje v korist vseh sospornikov. Drži, da je rezultat takšnega enotnega obravnavanja sospornikov, lahko samo enaka (enotna) meritorna odločba za vse enotne sospornike. Vendar pa to ne pomeni, da se prav tako enotno (za vse sospornike enako) obravnava obstoj procesnih predpostavk, vezanih na stranke. Te se presojajo za vsakega sospornika posebej, morebiten njihov neobstoj pri posameznem sosporniku pa pomeni nedopustnost opravljenega pravdnega dejanja tega posameznega sospornika.
Dokler odškodnina tožnikom v denacionalizacijskem postopku ni bila določena, niso mogli zanesljivo ugotoviti pravega obsega škode. Četudi ni bilo realno pričakovanje, da bodo v tekočem denacionalizacijskem postopku tožniki prejeli nepremičnine v naravi ali odškodnino v drugačni višini, kot je predpisana z metodologijo vrednotenja nacionaliziranega premoženja, je škodo kot razliko med vrednostjo premoženja, ki bi ga prejeli, če bi jim bilo vrnjeno v naravi, in višino odškodnine, priznane v denacionalizacijskem postopku, mogoče po višini ugotoviti šele potem, ko jim je ta odškodnina priznana.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - odškodninski zahtevek - sui generis zahtevek - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - javni sklad - višina prikrajšanja - odstop od sodne prakse - enotna sodna praksa - višina odškodnine - stroški upravljanja
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je javnopravni subjekt, ki je nastopal v vlogi denacionalizacijskega zavezanca; ta naloga mu je bila podeljena z zakonom in sedaj mora denacionalizacijskemu upravičencu plačati le tisto, kar mu na podlagi ustaljene razlage drugega odstavka 72. člen ZDen pripada zato, da bo njegov položaj tak, kot bi bil, če bi dobil premoženje vrnjeno že z uveljavitvijo ZDen.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011362
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 206. SZ člen 117.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - res extra commercio - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - deliktna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - ravnanje tretjega - vzrok za nastanek škodne posledice - pogoj za nastanek škodne posledice - teorija naravne vzročnosti - dolžna skrbnost - teorija ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - pretrganje vzročne zveze
Prav protipravno ravnanje prve toženke - prodaja stanovanja v nasprotju z 88. členom ZDen - je "izvirni greh", saj je bila ona denacionalizacijska zavezanka. Sporno stanovanje je bilo po zakonski določbi izvzeto iz pravnega prometa, zato lastništva nad njim ni mogla veljavno prenesti na drugega toženca. Ker je s slednjim kljub temu sklenila kupoprodajno pogodbo, je pri nadaljnjih udeležencih pravnega prometa ustvarila prepričanje, da je s stanovanjem mogoče razpolagati, da torej ni predmet denacionalizacije.
Ni bistven namen, s katerim je prva toženka razpolagala s stanovanjem, bistvena je predvidljivost (adekvatnost) posledic njenega ravnanja. S tem, ko je z drugim tožencem sklenila kupoprodajno pogodbo za stanovanje, je mogla in morala predvideti in pričakovati, da se bo drugi toženec po sklenitvi pogodbe obnašal kot lastnik stanovanja. Eno od temeljnih upravičenj, ki jih lastniku nudi lastninska pravica, pa je prav pravica razpolaganja s stvarjo. Prva toženka je tako mogla in morala predvideti in pričakovati, da bo drugi toženec s tem stanovanjem pravno razpolagal.
Če je namen določbe 88. člena ZDen v ožjem smislu v varstvu denacionalizacijskih upravičencev, pa je v širšem smislu njen ratio v preprečitvi morebitne škode za udeležence takega pravnega prometa in negotovosti usode pravnih razmerij, povezanih s temi nepremičninami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012312
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - subjektivna kumulacija zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da velja pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, na katerega se sklicujeta revidenta, le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker se tako dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je revizijsko sodišče revizijo, ki ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS00018096
ZDen člen 44. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 12.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - denacionalizacijski postopek - podjetje - pravni status zemljišča - kmetijsko zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - vrnitev premoženja - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - izključitveni razlog - napačna uporaba materialnega prava - možnost pridobitve odškodnine od druge države
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Torej je treba ugotavljati tudi, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisov prejšnji lastnik sploh lahko uveljavljal odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.
denacionalizacija - predlagalni postopek - določenost zahtevka - pravočasnost zahtevka
Z zahtevkom razpolaga stranka, od nje je odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo zakon daje, tudi uveljavljala. Stranka mora torej v zahtevi jasno in natančno navesti obseg premoženja, glede katerega uveljavlja denacionalizacijo. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva.
Ni sporno, da A. A., ki je vložil zahtevo za denacionalizacijo v roku, določenem v zakonu, delnic in avta ni zahteval, zelo natančno pa je navedel vse ostalo nepremično in premično premoženje, ki mu je bilo podržavljeno. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča navedbe, da zahteva "vrnitev celotnega podržavljenega premoženja" ni mogoče šteti, da vsebujejo tudi zahtevo za vrnitev avta in delnic.
ZUS člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ODZ člen 418.
dovoljenost revizije - opustitev glavne obravnave - denacionalizacija cerkvenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije
Ni jasno, zakaj naj bi bilo vprašanje glede neobrazloženosti opustitve glavne obravnave pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo.
Očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejansko stanje, kar naj bi bilo razvidno iz 16. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, ne drži. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče v primeru vsebinske presoje revizije vezano, v obravnavani zadevi tudi tretje vprašanje o načinu pridobitve lastninske pravice ni pomembno.
Drugo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, ker je Vrhovno sodišče na vprašanje o cerkvenem pravnem subjektu kot upravičencu do denacionalizacije odgovorilo že s sodbo X Ips 67/2008 z dne 10. 7. 2008. Stališče, na katerem temelji izpodbijana sodba, od tega stališča ne odstopa. Sodna praksa, tj. sodba Vrhovnega sodišča II Ips 64/2014 z dne 26. 11. 2015, na katero se revidentka sklicuje, pa se ne nanaša na vprašanje upravičene osebe do denacionalizacije, temveč na vprašanje odgovornosti za škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00008385
ZPP člen 374, 377.
dovoljenost revizije - nedopuščena revizija
Revizija ni dovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
ZDen člen 3, 4, 5, 9. ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - Odlok AVNOJ - upravičenec do denacionalizacije
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V vsakem primeru pa je treba dokazati tista dejstva, ki so odločilna za presojo zadeve glede na pravno podlago podržavljenja.
ZDen člen 10. Dunajska konvencije o pravu mednarodnih pogodb(1969) člen 4, 31, 31/1, 31/3, 32, 32/1. ZDen člen 10, 10/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP)
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala.
Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
Iz določb FIP oziroma UVEG izhaja, da so bile do odškodnine upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.
Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
Nepremičnina "nerazdeljeni posamezni deli" predstavlja zgolj začasno ureditev do vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Revidentka zato drugostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da izračunanih deležev ni utemeljilo v razmerju do danes vpisanih solastniških deležev, oziroma, da ni ugotovilo, kaj v naravi predstavlja delež 51/54 nerazdeljenega posameznega dela z identifikacijsko številko 900. Gre namreč le za provizoričen delež na fiktivni nepremičnini, ki bo po vzpostavitvi etažne lastnine prenehala obstajati (bo izbrisana iz zemljiške knjige).
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.. ZDen člen 10, 10/2.. ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 263.
dovoljenost revizije - pravica do odškodnine od tuje države - zavrženje predloga za obnovo postopka - vrednostni spor - dovolitev obnove postopka - pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve - predhodno vprašanje - denacionalizacija
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da pri odločanju o pravici do denacionalizacije ob uporabi drugega odstavka 10. člena ZDen slovenski organ rešuje predhodno vprašanje pravice do odškodnine od tuje države v posameznem konkretnem primeru. Gre sicer za posebno predhodno vprašanje v okviru odločanja v postopku denacionalizacije, vendar ne za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje, ki ga organ ugotavlja sam po uradni dolžnosti in torej ne gre za vprašanje, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (kot npr. ugotovitvena odločba o državljanstvu - 63. člen ZDen).
- člen 22. ZDen člen 44, 85. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2-15.
denacionalizacija - davek od dobička pravnih oseb dovoljena revizija - vrednostni spor - odškodnina kot oblika denacionalizacije - merila za ugotavljanje vrednosti objekta
Iz pojma "posebej urejeno podstrešje" pri izračunu vrednosti stavbe so izključena tista podstrešja, urejena za namene kmetijske in drugih dejavnosti, ki nimajo (vsaj) posebnega stropa kot določenega gradbenega elementa, ki je torej minimalni in nujni del take posebne urejenosti. Če tako posebej urejenega podstrešja ni, pa je vrednost objekta v celoti - torej skupaj s podstrešnim prostorom - izračunana prek določitve volumna objekta brez podstrešnega prostora.
Pritožniki si s ponovno izdajo začasne odredbe, z enako vsebino, kot jo je izdal že upravni organ, in ki učinkuje do pravnomočnosti odločitve, ne bi v ničemer izboljšali svojega pravnega položaja. Vlagatelj vsakršne zahteve mora namreč kot verjetno izkazati tudi, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je sicer ne bi mogel doseči.
Stališče, da pritožniki z začasno odredbo, ki jo je tožena stranka izdala v upravnem postopku, v katerem je bila izdana s tožbo izpodbijana upravna odločba, nimajo takšnega varstva, kot bi ga imeli, če bi sodišče na njihov predlog izdalo začasno v predmetnem upravnem sporu, je zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00019778
ZPP člen 13, 206, 206/2.
predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - priposestvovanje - vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - prekinitev pravdnega postopka
V konkretnem pravdnem postopku je predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice drugega toženca na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo in na to je pravdno sodišče vezano (primerjaj 13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.