denacionalizacija – zaplemba – izvzem iz zaplembe – status zemljišča ob podržavljenju – vrednotenje zemljišč
Predmet denacionalizacije je lahko samo premoženje, ki je na način, določen v Zakonu o denacionalizaciji prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (8. člen ZDen). Zato ne more biti predmet denacionalizacije premoženje, ki je bilo na podlagi 6. člena Zakona o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije izvzeto iz zaplembe.
zahteva za denacionalizacijo – nepopolna zahteva – poprava zahteve
Prvotna predlagateljičina zahteva za denacionalizacijo, vložena pri upravnem organu, ni bila popolna. Zahteva je bila naknadno dopolnjena in to povsem jasno tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Če vložnik v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je bila vloga že od samega začetka v redu (drugi odstavek 68. člena ZUP), kar v obravnavanem primeru velja tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije: šteje se, da je bilo že od samega začetka jasno navedeno v tistem obsegu, kot je bilo opredeljeno z dopolnitvijo zahteve.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Pogoj po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1¸ ki se nanaša na odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni podan. Glede oprave glavne obravnave pred upravnim sodiščem in uporabe 1. odstavka 51. člena ZUS-1 obstaja obsežna in ustaljena sodna praksa vrhovnega sodišča (glej zadeve: I Up 772/2007, I Up 143/2007, I Up 1121/2003, I Up 467/2007, I Up 196/2002 in I Up 887/2005). Sicer pa revidentka v tožbi opravo glavne obravnave ni predlagala. Vprašanje, ali se upošteva stanje nepremičnin v času vračanja, se nanaša na vprašanje, povezano z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijskega postopka. Revizijsko sodišče o tem vprašanju, tudi če bi revizijo dopustilo, ne bi odločalo. Za podlago bi namreč vzelo dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku (glej sodno prakso: I Up 821/2003, I Up 363/2005 in I Up 372/2005). V zvezi z vprašanjem, ali se lahko opravi ogled nepremičnin brez stranke, se je treba opreti na ustaljeno sodno prakso, da v reviziji sodišče ne preverja pravilnosti upravnega postopka (glej zadeve: I Up 520/99, X Ips 1046/2006, X Ips 1233/2004 in X Ips 1098/2006).
obnova denacionalizacijskega postopka – upravičenci do obnove
Priglasitev, vložena na podlagi okrožnice Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 11.7.1990, ki se je nanašala na izvajanje zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini oziroma priglasitev, ki jo je na podlagi poziva Sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo Občine ... za tožnikovo pravno prednico dne 18.9.1990 vložila E.E., je predstavljala le informativni podatek o obsegu premoženja, ki bo zajeto v postopkih denacionalizacije. Z njo ni bil začet upravni denacionalizacijski postopek v smislu 123. člena ZUP (1986).
denacionalizacija – povrnitev stroškov kapitala za denacionalizirano stanovanje
SZ daje možnost najemodajalcu, da ob neizpolnjevanju najemne pogodbe s strani najemnika (kar velja tudi za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih), odpove najemno razmerje in doseže izpraznitev stanovanja.
Obseg in vrednost podržavljenega premoženja mora predlagatelj zahteve za denacionalizacijo v skladu z določbami ZDen dokazati z verodostojnimi listinami.
ZZPS člen 1, 1/2, 4, 4/1.SZ člen 113, 113/2, 117.ZDen člen 15.
prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami – ničnost pogodbe – obveznost prodaje nepremičnin po Stanovanjskem zakonu – aktivna legitimacija dedičev
Prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami iz ZZPS je bila podaljšana do uveljavitve ZDen. Zato je nična 19.11.1991 po določbah SZ sklenjena pogodba. Navedeni zakon s svojimi lastninsko-privatizacijskimi določbami ni odpravil prepovedi družbenopolitičnim skupnostim in družbeno-pravnim osebam iz ZZPS.
Sodišče prve stopnje je obravnavalo tožbo prvotožnice in drugotožnice, s katerima je bila izpodbijana ista odločba tožene stranke. Tožbo drugotožnice je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo, vendar je hkrati ugodilo tožbi prvotožeče stranke in odpravilo izpodbijano odločbo. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje tako pomeni tudi največjo korist za drugotožnico, saj je odločba tožene stranke, ki jo je tudi sama izpodbijala s tožbo, v celoti odpravljena. Zato drugotožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, saj z revizijo ne more doseči zase ugodnejše rešitve oziroma si ne more izboljšati svojega položaja po tožbi, s katero je uveljavljala le odpravo odločbe tožene stranke.
ZDen člen 88.ZPP člen 181, 181/3.ZOR člen 154, 154/1.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve – prodaja nepremičnine - odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek – predhodno vprašanje
Posledica protipravnega razpolaganja z nepremičninama z aneksom z dne 31.1.1995 je, da je tožeči stranki onemogočena vrnitev nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku.
Ker ugotavljanje ničnosti pravnih poslov spada v sodno pristojnost, je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, da je v skladu s 1. odstavkom 144. člena ZUP (1986) prekinil denacionalizacijski postopek, dokler pristojno sodišče ne bo pravnomočno odločilo o lastništvu predmetne nepremičnine. Od rešitve tega predhodnega vprašanja je namreč odvisno, ali je vrnitev predmetne nepremičnine možna v naravi ali je možna le v obliki odškodnine.
denacionalizacija - ovira za vrnitev zemljišča v naravi
Ker je navedeno zemljišče del cestnega telesa in s tem izvzeto iz pravnega prometa oziroma na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen) ga v naravi ni mogoče vrniti. Zato je bila tudi za ta del zemljišča upravičencu pravilno določena odškodnina v obveznicah SOD.
denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - sodelovanje v postopku
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovore (tako glede možnosti sodelovanja v postopku, glede ovir za vrnitev v naravi, kot glede vrednosti, je revizija neutemeljena.
ZDen člen 62, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 130, 130/1.ZUS-1 člen 75, 75/2, 76.
denacionalizacija - dopolnitev ali razširitev zahteve - pravočasnost
Po roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen ni mogoče razširiti zahteve za denacionalizacijo na premoženje, ki ni bilo vsebovano v pravočasno vloženi zahtevi in ki se nanaša na druge upravičence in drug akt o podržavljenju.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Stranka mora sama opredeliti pomembno pravno vprašanje, sicer revizija ni dovoljena. Dejstvo, da bo stranka samodejno izgubila tudi spor glede glavnega vprašanja (če revizija ne bo dovoljena), še ni razlog za dovolitev revizije v postopku, ki se vodi glede predhodnega vprašanja.
denacionalizacija - ovira za vračilo v naravi – vrnitev nepremičnine – podržavljeno zazidano stavbno zemljišče – gradnja na tujem svetu
Ni mogoče zahtevati vrnitve nepremičnine, če je bila v času odločanja o denacionalizaciji javna cesta na temelju Zakona o cestah. Zazidano stavbno zemljišče se ne vrača, če ga je zavezanec zazidal še pred izdajo odločbe o nacionalizaciji.