zahteva za denacionalizacijo – nepopolna zahteva – poprava zahteve
Prvotna predlagateljičina zahteva za denacionalizacijo, vložena pri upravnem organu, ni bila popolna. Zahteva je bila naknadno dopolnjena in to povsem jasno tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Če vložnik v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je bila vloga že od samega začetka v redu (drugi odstavek 68. člena ZUP), kar v obravnavanem primeru velja tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije: šteje se, da je bilo že od samega začetka jasno navedeno v tistem obsegu, kot je bilo opredeljeno z dopolnitvijo zahteve.
denacionalizacija – povrnitev stroškov kapitala za denacionalizirano stanovanje
SZ daje možnost najemodajalcu, da ob neizpolnjevanju najemne pogodbe s strani najemnika (kar velja tudi za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih), odpove najemno razmerje in doseže izpraznitev stanovanja.
Obseg in vrednost podržavljenega premoženja mora predlagatelj zahteve za denacionalizacijo v skladu z določbami ZDen dokazati z verodostojnimi listinami.
Sodišče prve stopnje je obravnavalo tožbo prvotožnice in drugotožnice, s katerima je bila izpodbijana ista odločba tožene stranke. Tožbo drugotožnice je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo, vendar je hkrati ugodilo tožbi prvotožeče stranke in odpravilo izpodbijano odločbo. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje tako pomeni tudi največjo korist za drugotožnico, saj je odločba tožene stranke, ki jo je tudi sama izpodbijala s tožbo, v celoti odpravljena. Zato drugotožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, saj z revizijo ne more doseči zase ugodnejše rešitve oziroma si ne more izboljšati svojega položaja po tožbi, s katero je uveljavljala le odpravo odločbe tožene stranke.
ZZPS člen 1, 1/2, 4, 4/1.SZ člen 113, 113/2, 117.ZDen člen 15.
prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami – ničnost pogodbe – obveznost prodaje nepremičnin po Stanovanjskem zakonu – aktivna legitimacija dedičev
Prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami iz ZZPS je bila podaljšana do uveljavitve ZDen. Zato je nična 19.11.1991 po določbah SZ sklenjena pogodba. Navedeni zakon s svojimi lastninsko-privatizacijskimi določbami ni odpravil prepovedi družbenopolitičnim skupnostim in družbeno-pravnim osebam iz ZZPS.
ZDen člen 88.ZPP člen 181, 181/3.ZOR člen 154, 154/1.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve – prodaja nepremičnine - odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek – predhodno vprašanje
Posledica protipravnega razpolaganja z nepremičninama z aneksom z dne 31.1.1995 je, da je tožeči stranki onemogočena vrnitev nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku.
ZDen člen 62, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 130, 130/1.ZUS-1 člen 75, 75/2, 76.
denacionalizacija - dopolnitev ali razširitev zahteve - pravočasnost
Po roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen ni mogoče razširiti zahteve za denacionalizacijo na premoženje, ki ni bilo vsebovano v pravočasno vloženi zahtevi in ki se nanaša na druge upravičence in drug akt o podržavljenju.
denacionalizacija - ovira za vrnitev zemljišča v naravi
Ker je navedeno zemljišče del cestnega telesa in s tem izvzeto iz pravnega prometa oziroma na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen) ga v naravi ni mogoče vrniti. Zato je bila tudi za ta del zemljišča upravičencu pravilno določena odškodnina v obveznicah SOD.
Ker ugotavljanje ničnosti pravnih poslov spada v sodno pristojnost, je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, da je v skladu s 1. odstavkom 144. člena ZUP (1986) prekinil denacionalizacijski postopek, dokler pristojno sodišče ne bo pravnomočno odločilo o lastništvu predmetne nepremičnine. Od rešitve tega predhodnega vprašanja je namreč odvisno, ali je vrnitev predmetne nepremičnine možna v naravi ali je možna le v obliki odškodnine.
denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - sodelovanje v postopku
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovore (tako glede možnosti sodelovanja v postopku, glede ovir za vrnitev v naravi, kot glede vrednosti, je revizija neutemeljena.
denacionalizacija - ovira za vračilo v naravi – vrnitev nepremičnine – podržavljeno zazidano stavbno zemljišče – gradnja na tujem svetu
Ni mogoče zahtevati vrnitve nepremičnine, če je bila v času odločanja o denacionalizaciji javna cesta na temelju Zakona o cestah. Zazidano stavbno zemljišče se ne vrača, če ga je zavezanec zazidal še pred izdajo odločbe o nacionalizaciji.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Stranka mora sama opredeliti pomembno pravno vprašanje, sicer revizija ni dovoljena. Dejstvo, da bo stranka samodejno izgubila tudi spor glede glavnega vprašanja (če revizija ne bo dovoljena), še ni razlog za dovolitev revizije v postopku, ki se vodi glede predhodnega vprašanja.
Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
vrednost vrnjenega zemljišča - določnost obrazložitve upravne odločbe
Če odločba vsebuje izhodišča za izračun vrednosti zemljišča, kot so površina parcele in vrsta rabe zemljišča, ter navedbo Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, je dovolj določna, da je možno opraviti izračun pravilnosti.
ZUS-1 - dovoljenost revizije - denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta kot vrednostni kriterij - zelo hude posledice za stranko
Pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje revident ne izpodbija zaradi denarne vrednosti, navedene v s tožbo izpodbijani dokončni odločbi upravnega organa, pač pa zaradi vtoževane višje vrednosti, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča, katerih vrednosti pa ne konkretizira, zato dovoljenost revizije po vrednostnem kriteriju ni izkazana. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pod različnimi opravilnimi številkami pred upravnim organom prve stopnje, še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic za tožnika.
ugotavljanje vrednosti podržavljenega zemljišča – komunalna opremljenost
Komunalno opremljeno je le tisto zemljišče, ki je bilo takšno že pred razlastitvijo, ne pa, če ga komunalno opremlja investitor, ki ni bil upravičenec.