Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, kar pomeni, da je treba presoditi, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/3.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišča – 60-metrski pas ob javni dovozni poti
Po presoji pritožbenega sodišča je za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila dovolj, da se v 60-metrskem pasu ob javni dovozni poti nahaja katerikoli del zemljišča. Posamezni deli zemljiške parcele namreč ne morejo imeti različnega pravnega položaja – ne v pogledu stvarnih pravic, niti v pogledu kategorije oziroma pravnega statusa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VS0010892
ZPP člen 243.ZDen člen 3.ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7, 20, 20/1. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine točka 5, 5/1-1, 5/1-4.
dokazovanje - izvedenec - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - vrednost nacionaliziranih kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč - zadružno premoženje - odplačnost pridobitve zemljišča - zakonitost podzakonskega akta - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Zgolj zato, ker predpisi določajo pravila (tudi formule in koeficiente) za izračun vrednosti nacionaliziranega premoženja in cen nacionaliziranega premoženja, sodišče ni prekoračilo svojih pooblastil glede zaupanja določenih strokovnih vprašanj izvedencu (243. člen ZPP). Tudi sicer je izvedenec pri svojem delu vedno omejen z določenimi pravili – pa naj bodo to takšna, kot v obravnavanem primeru, ali pa pravila znanosti, stroke, logičnega mišljenja ali izkustvena pravila z določenega strokovnega področja.
Po spremembi političnega in ekonomskega sistema je zakonodajalec na različne načine pravna upravičenja na premoženju v družbeni lastnini preoblikoval v klasična lastninska razmerja. Pri lastninjenju kmetijskih zemljišč je kot enega od kriterijev, kdo pridobi lastninsko pravico na njih, določil odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve (prvi odstavek 74. člena ZZad). V razmerjih revolucionarne preobrazbe družbe in oblikovanja družbene lastnine kot priviligirane oblike lastnine pojma odplačnosti ni mogoče enačiti s kakršnokoli odmeno, dano za odvzeto premoženje. Katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način, določa na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ sprejeto Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
denacionalizacija – ovire za vračilo v naravi – dejavnost javne službe – nadomestitveni stroški
Glede vračanja nepremičnin v naravi ZDen določa (1. odstavek 18. člena), da se nepremičnine vrnejo v naravi, če niso podane ovire, določene z ZDen ali drugim zakonom.
Osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo vse tri pogoje iz 2. odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini na dan 4.12.1948 in nelojalnost), niso pridobile državljanstva FLRJ in s tem tudi ne državljanstva RS.
Revidentki utemeljeno ugovarjata, da prvostopenjsko sodišče ni ocenjevalo vseh izvedenih dokazov, še posebej ne dokazov, ki govorijo v prid A.A.A. in kažejo na njegovo lojalnost do Slovencev med drugo svetovno vojno.
Tožeča stranka ni izkazala upravičenosti do denacionalizacije premoženja, ki je bilo podržavljeno tiskarni, saj so po določbi 13. člena ZDen upravičenci do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb delničarji oziroma družbeniki. Ker tožeča stranka ne sodi med osebe iz 66. člena ZZad, ni upravičenka do denacionalizacije teh nepremičnin, zato je bila njena denacionalizacijska zahteva v navedenem delu tudi pravilno zavrnjena.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010802
ZD člen 145. ZPP člen 196. ZOR člen 460. ZDen člen 80, 80/3.
denacionalizacija - obseg zapuščine - dediči kot enotni in nujni sosporniki - pasivna legitimacija - izročilna pogodba - predmet pogodbe - izročitev tuje, nacionalizirane stvari - ničnost zavezovalnega posla - dednopravne pogodbe
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in tudi nujni sosporniki. Ker je pravica sodedičev skupna in nedeljiva in izhaja iz zapuščine kot celote, ni dopustno reševati spora o obsegu zapuščine brez sodelovanja vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani.
Zaradi razlikovanja med zavezovalnimi pravnimi posli obligacijskega prava, ki so relativne narave in učinkujejo le med pogodbenimi strankami ter razpolagalnimi pravnimi posli stvarnega prava, ki so absolutne narave in učinkujejo tudi proti tretjim, je razpolaganje s stvarjo, ki ni last odsvojitelja, mogoče.
Zavezovalni pravni posel, katerega predmet je tuja stvar, samo zaradi tega, ker odsvojitelj na predmetu pogodbe nima lastninske pravice, ni nična.
podržavljena kmetijska zemljišča – odškodnina – stanje zemljišč ob podržavljenju
Kakšna je bila usoda zemljišč takoj po podržavljenju ni relevantno, saj je za presojo sporne zadeve odločilnega pomena stanje zemljišč ob podržavljenju (1. odstavek 44. člena ZDen). Na drugačno odločitev v tej stvari ne more vplivati dejstvo, da vsa obravnavana zemljišča sedaj predstavljajo naselje mestnega značaja, in tudi ne domneva, da naj bi načrti stanovanjske gradnje za navedeno območje obstajali že v času razlastitve. Odločbe namreč ni mogoče opreti na dejstva, ki niso dokazana, okoliščina, da so bila sporna zemljišča po podržavljenju predmet pozidave, pa prav tako ne vpliva na drugačno odločitev, ker se status zemljišč presoja glede na stanje ob podržavljenju.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi – stavbno zemljišče – vodno zemljišče – nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa - ribnik
V tretji točki 19. člena ZDen je določeno, da se v naravi ne vračajo nepremičnine, če so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Katere nepremičnine so to, je treba ugotavljati na podlagi področnih zakonov ki so to problematiko urejali ob uveljavitvi ZDen, in novih zakonov, ki so nadomestili prej veljavne zakone.
Vodno zemljišče bi namreč lahko postalo javno dobro le v primeru, če bi takšno zgrajeno vodno javno dobro nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor.
denacionalizacija – upravičenci državljani držav članic EU – oblika vrnitve
Ko gre za vprašanje (oblike) vrnitve nepremičnin denacionalizacijskim upravičencem - državljanom držav članic EU v naravi, z dnem pristopa Republike Slovenije k EU pravic teh denacionalizacijskih upravičencev – državljanov držav članic EU ni mogoče omejiti v primerjavi s pravicami državljanov Republike Slovenije, kar pomeni, da z dnem pristopa Republike Slovenije k EU državljani držav članic EU lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi vseh pravnih temeljev, pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, tudi na podlagi ZDen, kolikor izpolnjujejo pogoje za upravičenca, ki jih določa ZDen. Glede na navedeno samo dejstvo, da je v obravnavani zadevi upravičenec do denacionalizacije tujec - državljan države članice EU, na obliko denacionalizacije ne more vplivati.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča – ovire za vračilo v naravi – javna cesta – usklajenost evidenc dejanskega stanja z stanjem v naravi
Upravni organ v svoji odločbi ni zatrjeval, da gre v obravnavani zadevi za takšne ovire za vračilo v naravi, ki bi bile opredeljene v zemljiškem katastru kot javna cesta v smislu Zakona o javnih cestah, toda to po presoji pritožbenega sodišča ni vplivalo na odločitev, saj se je v praksi izkazalo, da je neusklajenost evidenc dejanskega (zemljiški kataster) oziroma pravnega stanja (zemljiška knjiga) zemljišč s stanjem v naravi, na kar tožnica v pritožbi opozarja, pravzaprav neizogibna. To pa ne pomeni, da je mogoče vrniti v naravi zemljišče, na katerem so dejanske ovire in zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen). Poleg tega pa je cesta objekt, ki ni v lasti upravičenca, zato mu tega dela zemljišča ni mogoče vrniti niti iz razloga iz 2. odstavka 32. člena ZDen.
dodelitev nadomestnih zemljišč – tožba zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS -procesne predpostavke za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – upravni akt – zakonitost posamičnih aktov in dejanj
Že zato, ker Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS glede na svoj pravni status in svoja zakonska pooblastila ni organ v smislu 1. člena in 1. odstavka 4. člena ZUS-1 in ne izdaja upravnih aktov v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, niso bile podane procesne predpostavke za vložitev tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1.
ZD člen 214, 220, 221.ZDen člen 74, 83. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPSP člen 1, 1/3.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – prehod premoženja v državno last (nacionalizacija) – dedno upravičenje – dedna odpravljenost – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi v korist ene denacionalizacijske upravičenke se opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
Obe ravnanji tožnika, torej sklenitev dednega dogovora in uveljavljanje dedne odprave tožencev, pomenita razpolaganje dediča s svojim dednim upravičenjem, ki je bilo odvisno predvsem od obsega zapustnikovega premoženja. Na takšni podlagi revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje dedne odpravljenosti v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja (glej sodbo VS RS II Ips 489/07 z dne 25.10.07.
denacionalizacija - funkcionalno zemljišče – ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica fizičnih oseb
Če je na zemljišču, katerega del se zahteva v naravi, lastninska pravica fizične osebe, tega dela ni možno vrniti v naravi in je brezpredmetno ugotavljanje, ali gre za funkcionalno zemljišče.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Revizijsko sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti vrednosti izpodbijanega dela spornega predmeta, saj je trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije na vlagatelju revizije.
Le drugačna oblika vračanja premoženja od tiste, ki jo želi revident, še ne more pomeniti zelo hudih posledic.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1009973
ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3. ZUP (1986) člen 242, 243, 243/1.ZUS-1 člen 75, 75/2.
denacionalizacija - bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje stranke v postopku
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni prekršila tožničine pravice do sodelovanja v postopku s tem, ko je kot drugostopni upravni organ na podlagi procesnega gradiva, zbranega v postopku na prvi stopnji, odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in sama rešila stvar. Tožena stranka ima namreč podlago za takšno postopanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 243. člena ZUP (1986).
denacionalizacija – vračilo premoženja podržavljenega podjetja – bančne vloge fizičnih oseb kot aktiva podjetja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje vrednost podržavljenih podjetij z navedenim zmanjšanjem ni ugotovljena v nasprotju z določbami 5. odstavka 44. člena ZDen, saj se je vrednost premoženja, kot izhaja iz listin v predloženih spisih, ugotavljala na podlagi aktov o podržavljenju.
Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje le tisto zemljišče (sicer podržavljeno kot kmetijsko zemljišče), ki je bilo že ob podržavljenju in načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljeno kot gradbeno zemljišče, ali pa mu je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega je bilo podržavljeno. Ostala zemljišča, ki so bila ob podržavljenju opredeljena kot kmetijska, se v denacionalizacijskem postopku obravnavajo kot kmetijska zemljišča.