Bistveno v tem upravnem sporu je to, da po tožeči stranki predlagana začasna odredba, s katero tožeča stranka želi začasno prepovedati gradnjo hiše na sosednji parceli, ne ustreza materialni podlagi 68. člena ZDen. Zavrnitev predloga začasne odredbe in zavrnitev pritožbe tožeče stranke zoper prvostopno odločbo je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in temelji na zakonu.
obvezna vsebina zahteve za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve
Ker je podatek o premoženju obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo, je zahteva za vrnitev premoženje, ki v prvotni zahtevi ni bilo navedeno, nova zahteva.
zahtevek za vračilo premoženja, ki je bilo pred uveljavitvijo ZDen prodano fizični osebi
Bistveno za odločitev v tej stvari je, da je KK V. kot univerzalni pravni naslednik KVZ V. obravnavano nepremičnino prodal fizični osebi, pri čemer tožeča stranka ni izkazala, da bi TOK v sestavi KK V., iz katerega je z izločitvijo KK V. nastala tožeča stranka, prodaji nasprotoval, kar pomeni, da je pravni prednik tožeče stranke prosto razpolagal z obravnavano nepremičnino, tožeča stranka pa si je ob izločitvi iz KK V. na podlagi akta o izločitvi, na podlagi katerega je bilo tudi razdruženo premoženje, tudi po lastnih navedbah pridobila le del kupnine za obravnavano nepremičnino, torej se je drugemu delu kupnine ob razdružitvi premoženja prostovoljno odrekla, s čemer je prenehala njena pravica do vračila tega dela premoženja. Zato po presoji vrhovnega sodišča ni podana podlaga za vračilo tega dela premoženja na podlagi določbe 2. odstavka 65. člena ZZad.
vračilo stavbnih zemljišč - določitev pristojnega ministrstva, kot pritožbenega organa
Ker je prvostopni organ s svojo odločbo odločal o vračanju podržavljenih zemljišč v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (tožeče stranke), pri čemer je štel, da so bila zemljišča, za katera je določil odškodnino, podržavljena kot stavbna zemljišča, je za odločanje o pritožbi pristojno ministrstvo pristojno za okolje in prostor.
denacionalizacija - zahteva za predložitev notarskega zapisa - dovoljenost revizije - pogoji - trditveno in dokazno breme
Dovoljenost revizije je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. V obravnavanem primeru je to vprašanje, ali je tožnik izkazal pravni interes za pridobitev notarske listine in tako ne gre za spor glede denacionalizacije. Po presoji Vrhovnega sodišča zato tožnik ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije.
Ker je bilo premoženje podržavljeno v času, ko so bili nekdanji lastniki še živi, uporaba 11. člena ZDen ni mogoča. 11. in 12. člen ZDen, v katerih so določene izjeme od pravila iz 1. odstavka 9. člena ZDen, je treba razlagati ozko in jih uporabiti le za primere, katerih dejansko stanje izrecno ustreza zakonskemu dejanskemu stanu navedenih členov.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.ZUS-1 člen 64, 65, 94, 94/1.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva – državljanstvo otrok - starost otroka - domneva nelojalnosti - odločba ustavnega sodišča
Otroci do izpolnjenega 7. leta starosti so po ugotovitvah pravne teorije izenačeni z osebami, ki nimajo opravilne sposobnosti in so njihovi pravni posli nični. Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za otroka, ki ga je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne 8 letna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma da je zanj domneva nelojalnosti, zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka, izpodbita.
ničnost prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbo, katere veljavnost se presoja v tej pravdi, in nadalje s tem, da v denacionalizacijskem postopku o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno. 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Določba govori o "obstoju dolžnosti vrnitve," torej možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljeni dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
revizija - dovoljenost revizije - dokazno breme - odstop od sodne prakse glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev
Ker v obsegu, v katerem revident uveljavlja odstop od sodne prakse, postopek, končan z delno odločbo, ni bil obnovljen, ne gre za vprašanja, ki bi bila bistvena za odločitev. Glede na navedeno ni izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede odločilnega pravnega vprašanja v obravnavani zadevi, zato ni podana zatrjevana podlaga za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bilo premoženje na podlagi 11. člena ZDen podržavljeno dedičema po pokojni B.B., bi tožnica bila upravičena do vrnitve premoženja, če bi dedičema bilo po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo. Če pa jima to državljanstvo ni bilo priznano, je v smislu 12. člena ZDen upravičenec dedičev zakonec ali njegov dedič prvega dednega reda, če je tudi njima bilo priznano jugoslovansko državljanstvo, kar pa v dosedanjem postopku ni bilo zanesljivo ugotovljeno
ZUP člen 87, 87/3.ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 76, 82, 82/2.
pravočasnost tožbe - vročanje odločbe upravnega organa druge stopnje
Glede na določbo 87. člena ZUP se šteje, da je bila tožnici sporna odločba tožene stranke glede denacionalizacije vročena 4.11.2000 (po poteku 15-dnevnega roka po tem, ko ji je vročevalec dne 19.10.2000 pustil sporočilo o došli pošiljki in možnosti njenega prevzema), ne pa 19.4.2007 in da je zato njena tožba zoper navedeno odločbo, vložena dne 11.5.2007, prepozna. Na drugačno odločitev v tej stvari tožničino zatrjevanje, da odločbe dejansko ni prejela vse do 19.4.2007, ne more vplivati.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.URS člen 22.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti - mlajši mladoletnik – poslovna sposobnost – odločba ustavnega sodišča
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšega mladoletnika, ki ga moramo uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne osemletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita.
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšo mladoletnico, ki jo je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne triletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita. S tem pa niso kumulativno izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi 2. odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini in domneva nelojalnosti), da se tožnica po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen v primeru ugotavljanja državljanstva ne bi štela za jugoslovansko in slovensko državljanko.
ZDen člen 51, 72, 73, 78.ZPP člen 1, 339, 339/2-14.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – pasivna legitimacija – zastaranje – višina odškodnine
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da odškodninski zahtevki iz drugega odstavka 72. člena ZDen niso odškodninski zahtevki v klasičnem pomenu odškodnine iz OZ, saj v podlagi teh zahtevkov ni potrebno ugotavljanje niti nedopustnosti ravnanja zavezanca niti njegove subjektivne ali objektivne odškodninske odgovornosti.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010335
ZUP člen 260, 260/1-9.ZDen člen 88.
obnova postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo – položaj stranke - upravičen predlagatelj obnove postopka – vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka - poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije
Predlagateljici obnove, ki je hkrati tudi vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka, ni mogoče odrekati položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, in s tem upravičenja, da na podlagi 9. točke 260. člena ZUP predlaga obnovo tega postopka.
denacionalizacija - skrbnik vrnjenega premoženja – pravni interes za tožbo
Tožnica je bila postavljena za skrbnico premoženja, ki se v postopku denacionalizacije vrača njenemu pokojnemu očetu kot upravičencu in to s širšimi pooblastili (za celotno hišo) kot je bilo dano njenemu bratu. Zato si s tožbo ne more pridobiti boljšega pravnega položaja in je zato sodišče pravilno zavrglo njeno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – dokazno breme – vrednost spornega predmeta – vračanje premoženja v naravi
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
denacionalizacija - revizije – dovoljenost – trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice za stranko
Revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, ker je kot posledica takšne odločitve nastopila zgolj možnost uveljavljanja odškodnine. Zatrjevane vrednosti denacionalizacijskega premoženja v ničemer ne pojasnita niti ne izkažeta. Vrednost tega premoženja, ki naj bi presegala 20.000 EUR, sama po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanju zelo hude ter navedbo tudi izkazati