denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo upravičenca - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 34, 34/1, 64, 64/3, 64/4, 65, 65/2-2, 83, 83/3, 84.ZUP člen 281, 281/1.
revizija - pravni interes - odpravljena odločba tožene stranke
>jedro :
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
ZDen člen 32, 32/2, 44, 44/5, 72, 72/1, 85.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14.
denacionalizacija - določitev odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - stanje zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje ob podržavljenju dane odškodnine
Vrhovno sodišče meni, da je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da v postopku denacionalizacije za vrednotenje premoženja ni dopustno uporabljati metod, ki jih ZDen ne predpisuje, temveč le metodologije, predpisane z ZDen in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, to pa so za ta primer določbe 44. in 85. člena ZDen ter 11. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. V obravnavanem primeru so bila zemljišča ob podržavljenju po katastrski kulturi travnik, torej kmetijska zemljišča, ki se jim je namembnost v nezazidano stavbno zemljišče spremenila z aktom o podržavljenju, ker pa niso bila komunalno opremljena in je izkazano, da jih tako ni bilo mogoče opremiti brez večjih stroškov, jih je treba vrednotiti kot nezazidana komunalno neopremljena stavbna zemljišča z uporabo določb 11. ter 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje - ocena stroškov nadomestne nepremičnine
Ker revident ni opredelil in pojasnil vrednosti v reviziji izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, po presoji Vrhovnega sodišča niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi z odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju, vendar pa konkretnega pravnega vprašanja ni navedel. Iz vsebine revizije izhaja, da ugovarja izvedeniškemu mnenju oziroma oceni stroškov nadomestne nepremičnine, kar pa ni pravno vprašanje, dejanskega stanja pa v reviziji ni mogoče uveljavljati.
denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - zahtevek stranke - vztrajanje pri plačilu odškodnine po tržni vrednosti
Vrhovno sodišče se strinja s presojo prvostopnega sodišča in s stališčem upravnih organov, da tožnikovo vztrajanje pri določitvi odškodnine po tržni vrednosti zahtevane nepremičnine nasprotuje določbam 44. člena ZDen. Tožnik je z navedenim pogojevanjem višine odškodnine v nasprotju z ZDen v bistvu sam zavrnil možnost denacionalizacije zahtevane nepremičnine v obliki odškodnine. Tako je organu ostal v presoji le tožnikov neustrezen zahtevek za vrnitev nepremičnine v naravi.
denacionalizacija - oblika denacionalizacije - zahtevek za vrnitev v naravi - obstoj ovire za vrnitev premoženja v naravi - vezanost organa na zahtevek stranke - preoblikovanje zahtevka - opozorilo upravnega organa na posledice
Ko gre za zazidano stavbno zemljišče, na katerem ne stoji objekt v lasti upravičenca, je podana ovira za vrnitev nepremičnine v naravi. Pri tem ni pomembno, ali je bil objekt zgrajen z dovoljenjem solastnika ali brez njega. Od uspešne dražbe dalje je bil objekt v lasti tretjih fizičnih oseb, kar predstavlja oviro za vrnitev nepremičnine v naravi. Tožnica bi morala zato svoj zahtevek glede na določbe 42. člena ZDen preoblikovati v odškodninski zahtevek, če bi hotela uspeti v denacionalizacijskem postopku z zahtevkom za vrnitev stavbe v obliki odškodnine.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - vrnitev nepremičnin v naravi
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre po podatkih upravnih spisov pri nepremičnini Ž. za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine (za 85,90%) zaradi investicijskih del, vendar se zaradi navedenega niso bistveno spremenili namembnost, površina in izgled stavbe, tako da gre še vedno za isto stavbo kot ob podržavljenju. Zato ima sodišče prve stopnje prav, da ima v takšnem primeru, ko gre za povečano vrednost, upravičenec na podlagi 25. člena ZDen pravico izbire, ali zahteva vračilo v naravi ter plača odškodnino za razliko v vrednosti, ali pa zahteva odškodnino. Vendar pa gre ta opcija upravičencu, ne pa zavezancu - tožeči stranki.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - odškodnina - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dokazni standard
Po prepričanju revizijskega sodišča, smernic (programskih elementov) ni mogoče razumeti v smislu, da le-te predstavljajo "načrt stanovanjske in komunalne gradnje", temveč kot zametke, ki z določeno mero verjetnosti do takšnega načrta lahko pripeljejo (ni pa nujno).
denacionalizacija - možnost prejetja odškodnine od tuje države
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da je bila z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12.5.1951 odrejena sekvestracija vsega premoženja M.V. (tožnikove tete) v smislu Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ). Iz zemljiške knjige pa izhaja, da je bila sporna parcela v državno last prenešena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3.4.1959, izdanega zaradi zemljiškoknjižne izvedbe sklepa o zaplembi z dne 21.1.1959, izdanega v času, ko je prejšnja lastnica M.V. že bila ameriška državljanka (ameriško državljanstvo je pridobila, kar ni sporno, 18.10.1955). Glede na to je imela po Sporazumu med Vlado FLRJ in Vlado ZDA z dne 5.11.1964 pravico za odvzeto premoženje dobiti odškodnino od ZDA ter jo ta okoliščina zato po 2. odstavku 10. člena ZDen iz denacionalizacije izključuje.
ZDen člen 51, 51/1, 88, 88/2. ZUP (1986) člen 144. ZUS-1 člen 94, 94/2.
denacionalizacija – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zavezanec za vrnitev stvari – predhodno vprašanje – ničnost razpolaganja - deklaratorna narava vpisa pravice uporabe v zemljiško knjigo
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivne narave.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
denacionalizacija – vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva - dovoljenost revizije – spor, izražen v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - vrnitev v naravi - plačilo odškodnine v obveznicah - vezanost na predlog
Predlagateljica je sama zahtevala samo vračilo zaplenjenih nepremičnin v obliki odškodnine v obveznicah, ne pa vrnitve v naravi. Zato ne more uspešno uveljavljati kršitve 16. člena ZDen, češ da bi bila obvezna vrnitev v naravi.
denacionalizacija - vračanje premoženja kapitalskih družb - vzpostavitev lastninskega deleža na družbenem kapitalu pravne osebe - vrednost lastninskega deleža - čista aktiva podjetja - glavna obravnava
Pri vračanju premoženja se upošteva premoženje, ki ga je kapitalska družba imela ob podržavljenju. Po presoji vrhovnega sodišča je zato v obravnavani zadevi relevanten delež, ki so ga imeli upravičenci na podjetju, in vrednost čiste aktive podjetja.
ZDen člen 25, 25/6, 60, 60/2.ZDen-B člen 24.ZUP člen 220, 260, 260/1-1, 260/1-9. ZUP (1986) člen 216.
denacionalizacija - obnova postopka - pravni interes za obnovo postopka - zahtevek za povrnitev vlaganj - dopolnilna odločba o zahtevku za povrnitev vlaganj
Tožnice iz naslova vlaganj v stanovanja ne morejo biti stranke oziroma stranske udeleženke v tistem delu denacionalizacijskem postopku v katerem se odloča le o vračanju podržavljenega premoženja.
vrnitev premičnin - umetniške slike - podržavljanje - dokazno breme
Vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka mora izkazati, da je bilo zahtevano premoženje pred podržavljenjem njegova last oziroma last njegovih pravnih prednikov, kot tudi, da je bilo to premoženje podržavljeno na način iz ZDen. Če uveljavlja denacionalizacijo na podlagi 4. člena ZDen, mora podržavljenje dokazati tako, da navede kdo, kdaj in na kakšen način je odvzel predmete, za katere zatrjujejo podržavljenje, kot tudi predložiti ali predlagati dokaze za izkazovanje teh dejstev tako, da je mogoče na tej podlagi sklepati, ali je šlo za akte in dejanje posameznikov, s katerimi je bilo premoženje odvzeto pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa (v smislu določbe 5. odstavka 8. člena ZDen).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme -vrednost izpodbijanega dela akta - pravica izražena v denarni vrednosti - vrnitev premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje - ustaljena upravno-sodna praksa vrhovnega sodišča - zelo hude posledice za stranko - konkretizacija zelo hudih posledic
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
enotno dovoljenje za gradnjo - predhodno vprašanje – lastninska pravica – pravica gradnje – ničnost prenosa lastninske pravice – denacionalizacijski zahtevek
Upravni organ ne more zavrniti zahteve za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo in se pri tem sklicevati na nerešeno predhodno vprašanje – dopustnost pravnega posla, ki je bil podlaga za vpis investitorja v zemljiški knjigi na zemljišču predvidenega posega. Od rešitve tega vprašanja je namreč odvisno, ali investitor izkazuje pravico gradnje, zato mora predhodno vprašanje rešiti sam ali pa prekiniti postopek.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
dovoljenost revizije – denarna vrednost – pomembno pravno vprašanje – državljanstvo razlaščenca – zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.