Ker je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, in sicer na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru v skladu z drugim odstavkom 96. člena ZUS-1 niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini.
denacionalizacija - izvensodna poravnava - višina odškodnine - vrnitev nepremičnine v naravi - razlastitev - odplačna pridobitev
Za presojo utemeljenosti predloga predlagateljice na podlagi 73. člena ZDen je odločilno, ali bi bila nepremičnina parc. št. 1701 k.o. ... v denacionalizacijskem postopku vrnjena v naravi, če do poravnave ne bi prišlo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1, 63.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje uporabe prvega odstavka 9. člena ZDen - ustaljena sodna praksa - zelo hude posledice
Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tega pa revidentka v obravnavani zadevi ni storila, saj ni na jasen in razumljiv način navedla niti tega, katero pravno vprašanje šteje za pomembno.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - lovska družina kot zavezanka
V obravnavani zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da so se za lovske družine, čeprav so bile po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi družbene organizacije, zanje uporabljali predpisi o društvih. Lovske družine so zato lahko imele poleg pravice uporabe na družbeni lastnini tudi zasebno lastnino. Glede na to so bile v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, na katerem so imele kot društva - civilnopravne osebe lastninsko pravico.
prenos pravice uporabe - ponudba občini - prostovoljno razpolaganje - prisilni odvzem
Po prisilni določbi 18. člena Zakona o razpolaganju s stavbnim zemljiščem je bila občina dolžna prevzeti ponujeno zemljišče in ponudbe imetnika pravice uporabe ni smela odkloniti. Čeprav je bil odvzem izvršen z upravno odločbo, ta odločba ne pomeni prisilnega odvzema, ta pa tudi ni bil izvršen na način iz 4. ali 5. člena ZDen. Upravna odločba je bila le pridobitni način, volja strank pa je bila izražena s ponudbo, da zemljišče izročajo občini v skladu z navedenim predpisom. Šlo je torej za prostovoljno razpolaganje imetnikov pravice uporabe in ne za prisilni akt o odvzemu in zato pravnim prednikom tožnikov ni mogoče priznati statusa upravičencev do denacionalizacije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 89.ZDen člen 2, 2/1.ZZad člen 74, 74/2.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zadružno premoženje
Če je v dokončni odločbi ugotovljena tudi vrednost premoženja, ki naj bi se vrnilo, to še ne pomeni, da je pravica do denacionalizacije izražena v denarju. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - dokazno breme
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi glede na določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela akta - vračanje v naravi - obveznice SOD
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Enako velja za spor o plačilu odškodnine v obliki nadomestnega premoženja po drugem odstavku 2. člena ZDen, saj tudi v tem primeru ne gre za spor, v katerem bi bila pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljena zemljišča - status zemljišča ob podržavljenju - dokazovanje statusa zemljišča - dokazna sredstva
Temeljno načelo glede določanja višine odškodnine je, da se ta odmerja za podržavljeno premoženje po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju sedanje vrednosti. Po določbah ZDen in ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča pa se pravni status zemljišča lahko dokazuje le z izpiski iz uradnih evidenc ter s predpisi in posamičnimi akti o podržavljenju, če so ti spremenili namembnost zemljišča. Dokazovanje pravnega statusa zemljišča torej ni mogoče s pričami in tudi ne z izjavami strank.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - zavrženje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
dovoljenost revizije - zavrženje - denacionalizacija - vrednostni kriterij - zelo hude posledice za stranko - pomembno pravno vprašanje - premoženje izvzeto iz zaplembe - dvakratno podržavljenje istih nepremičnin
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker je Vrhovno sodišče o vprašanju, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje že odločilo, odločitev sodišča prve stopnje pa ne odstopa od že zavzetega stališča, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazan.
dovoljenost revizije - obnova postopka - denacionalizacija - stranka v postopku - odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje - retroaktivna veljava zakona
Revizija je dovoljena, če je za to izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Starost otroka je tista okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbija domnevo nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, zlasti otroka, ki zaradi svoje zgodnje mladosti še ne more tvoriti svojega samostojnega mišljenja.
ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/1. ZUP (1986) člen 144.ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/3, 49, 64, 64/4, 93, 93/1.
denacionalizacija - lastništvo zemljišča - predhodno vprašanje - zahteva za varstvo zakonitosti, ki se obravnava kot revizija - po ZUS-1
Če je vprašanje lastnine parcele, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, sporno, to v denacionalizacijskem postopku predstavlja predhodno vprašanje. Po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen podržavljenega premoženja namreč ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb.
ZDen člen 2, 51, 51/1, 88. ZSpo člen 64. URS člen 156.
športni objekti - določitev zavezanca za vračilo v naravi
Podlaga za odločanje v tej zadevi so določbe ZDen, po katerih se podržavljeno premoženje praviloma vrača v naravi (2. člen). Pri tem je zavezanec tisti, v čigar premoženju se podržavljeno premoženje nahaja (prvi odstavek 51. člena ZDen), to pa je v tem primeru A.A. zveza, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot imetnik pravice uporabe spornega zemljišča in vračanju v naravi ves čas postopka in tudi sedaj ne nasprotuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 89.ZDen člen 2, 2/2, 44, 85.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednost izpodbijanega dela - pravica stranke izražena v denarni vrednosti - vrednost kmetijskih in vrednost nezazidanih stavbnih zemljišč - priznana odškodnina in tržna vrednost zemljišč
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato v tem obsegu dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. V zvezi s sporom o višini odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pa iz izpodbijane sodbe in revizije izhaja, da je v obravnavani zadevi sporen status zemljišča ob podržavljenju, saj je bila priznana odškodnina v obliki obveznic SOD določena za kmetijska zemljišča, revidenta pa uveljavljata, da bi sporna zemljišča morala biti vrednotena kot stavbna zemljišča. Vrednost izpodbijanega dela zato lahko predstavlja le razlika, ki jo glede na obseg spornih zemljišč predstavlja vrednotenje kmetijskih in nezazidanih stavbnih zemljišč po določbah 44. člena v zvezi s 85. členom ZDen.
denacionalizacija – vrnitev podržavljenega premoženja v naravi – ovire za vrnitev - zazidano stavbno zemljišče
V času vračanja gre za v naravi dejansko pozidano zemljišče, na katerem stoji objekt, ki ni v lasti upravičenca, kar predstavlja oviro za vrnitev v naravi. Zato za odločitev v tej zadevi ni pomembno, ali gre za nov ali za po podržavljanju obnovljen objekt, pravno pomembno je, da ta objekt ni v lasti upravičenca, temveč v lasti tretjega.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010953
ZUS člen 23, 23/3, 93.ZUS-1 člen 104, 105, 106, 107.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija objekta - funkcionalno zemljišče - zahteva za denacionalizacijo - prekinitev postopka - stroški postopka
Z izpodbijanim enotnim dovoljenjem za gradnjo ni bilo odločeno le o legalizaciji objekta, temveč je bilo poseženo tudi v položaj denacionalizacijskega upravičenca, saj je bilo določeno funkcionalno zemljišče in to za vso preostalo površino parcele, za katero je sicer vložena zahteva za denacionalizacijo. Postopek za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo bi se moral zato prekiniti, do odločitve o zahtevku za denacionalizacijo, pri čemer bi se v okviru denacionalizacijskega postopka v skladu s prakso tožene stranke določil obseg zemljišča, ki se vrača v naravi, in bi se o tem vračanju odločilo, šele nato pa bi se lahko na preostalem zemljišču določilo funkcionalno zemljišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0011564
ZDen člen 1, 32, 32/1, 54, 56, 57, 59, 88.ZLNDL člen 3.ZPP člen 1, 6, 13, 13/1, 358, 339, 339/2-14.SZ člen 18. ZPPSL člen 146.
lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - predhodno vprašanje v denacionalizacijskem postopku - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obseg v stečajnem postopku prodanega premoženja - pravno mnenje - družbena lastnina - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - poseg v pravnomočno odločbo upravnega organa - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje izven glavne obravnave
Ker je tožnik na podlagi odločbe OLO in dejanskega izvrševanja pravice uporabe pridobil lastninsko pravico na določenih nepremičninah, sledi, da odločitev upravnega organa v denacionalizacijskem postopku o predhodnem vprašanju glede obstoja lastninske pravice na spornih nepremičninah nima učinka pravnomočnosti, ki bi se mogel raztezati tudi na tožečo stranko v tej pravdi (ki predstavlja matično področje glede odločanja o lastninski pravici), kateri sklep o denacionalizaciji ni bil vročen in katera ni imela možnosti pritožbe v upravnem postopku.