dovoljenost revizije - denacionalizacija - vračanje premoženja v naravi - ničnost upravnega akta zaradi nezmožnosti vknjižbe v ZK - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - drugačna dejanska in pravna podlaga
Vračilo premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica ali obveznost, izražena v denarni vrednosti, zato v primeru, ko je v upravnem sporu izpodbijana odločitev o vračanju premoženja v naravi, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če se sodna praksa, na katero se sklicuje revident, nanaša na drugačno dejansko in pravno podlago, kakršna je v obravnavani zadevi.
Zakon o agrarnih skupnostih člen 1. ZPVAS člen 1. ODZ paragraf 418. Zakona o zemljiških knjigah paragraf 21. ZPP člen 1.
sodna pristojnost - premoženjskopravni spor - lastninska tožba - ničnost razpolagalnega pravnega posla - ničnost zemljiškoknjižne izjave - obstoj pravnoposlovne volje - ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - vpis v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija
Do podržavljenja vsega premoženja agrarnih skupnosti ne glede na zemljiškoknjižni vpis je prišlo po samem zakonu z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih. Ker je bil v trenutku podržavljenja premoženja agrarne skupnosti v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisan tretji, ki je je to pravico že prej izgubil, je izjava, da dovoljuje, da se parcela odpiše od nepremičnin v njegovi lasti in pripiše k nepremičninam, kjer je vpisana lastninska pravica za splošno ljudsko premoženje, le odraz tedanjega dejanskega lastniškega stanja.
Gre za premoženje, katerega vrnitev lahko člani agrarne skupnosti zahtevajo na podlagi določb ZPVAS in ZDen. Kdo je bil lastnik premoženja ob podržavljenju, je z vidika postopka vračanja premoženja predhodno vprašanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
ugotovitev državljanstva - popravni sklep – zahtevek za izrek ničnosti popravnega sklepa – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali lahko upravna enota zgolj s popravnim sklepom, ne da bi obnovila upravni postopek, po več letih, na škodo stranke, vsebinsko spremeni pravnomočen in izvršljiv sklep ter kakšno izredno pravno sredstvo ima prizadeta oseba na voljo zoper takšen sklep) ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se v obravnavani zadevi ne presoja pravilnost postopanja upravnega organa, niti se ne ugotavlja, katera pravna sredstva ima na voljo prizadeta oseba za izpodbijanje takšnega sklepa, pač pa zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za izrek ničnosti upravnega akta, ki ga je izdal upravni organ in ki ga revident izpodbija. Kdaj se lahko izreče odločba oziroma sklep za ničnega, pa je jasno in taksativno navedeno v 279. členu ZUP.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
denacionalizacija – določitev vrednosti podržavljenega premoženja - izhodiščna vrednost – sedanja vrednost - (ne)prilagajanje izhodiščne vrednosti – nezakonitost odloka
Ker korekcija izhodiščne vrednosti zemljišč dosedaj še ni bila opravljena, izhodiščne vrednosti iz 4. točke Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije ni dopustno uporabiti.
ZNNZ člen 37. ZDen člen 3, 4, 5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92.
dovoljena revizija - denacionalizacija – stavbno zemljišče – podržavljenje na podlagi ZNNZ – pravica uporabe – kupoprodajna pogodba - konzumirana pravica uporabe – dejansko podržavljenje - pogoji za denacionalizacijo
Ker je bila torej v obravnavanem primeru pravica uporabe s prodajo oziroma zamenjavo objektov oziroma njihovih delov konzumirana, torej do dejanskega podržavljenja ni prišlo s prisilnim aktom oblasti, temveč s pravnimi posli prejšnjih lastnikov oziroma njihovih pravnih naslednikov, v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo.
Če je bila vrednost ugotovljena v aktu o podržavljenju ali v zapisniku, sestavljenem ob podržavljenju, se vrednost praviloma določi na podlagi teh vrednosti (prvi odstavek 4. člena Navodila). Kdor zatrjuje drugačno vrednost, mora to dokazati na podlagi drugih listin oziroma dokazil (prvi odstavek 5. člena Navodila). Šteje se, da je realna vrednost podržavljene stvari oziroma premoženja dokazana, če je za vsako posamezno stvar, za katero se vrednost izkazuje na način iz prejšnjega odstavka, predložena verodostojna listina, iz katere je razvidna realna vrednost take stvari oziroma premoženja ob podržavljenju (drugi odstavek 5. člena Navodila). Za verodostojne listine iz prejšnjega odstavka se štejejo uradni ceniki za istovrstne stvari, fakture, bilance stanja in tem podobne verodostojne listine iz obdobja največ enega leta pred ali po podržavljenju take stvari ali premoženja (tretji odstavek 5. člena Navodila).
V DF Jugoslaviji in tudi kasneje ni bil sprejet noben predpis, ki bi uredil prenos dolgov organov in institucij Kraljevine Jugoslavije na DF Jugoslavijo oziroma naslednice. Da pa bi bile take terjatve „podržavljeno premoženje“ v smislu ZDen in predmet vračanja po ZDen, pa v ZDen ni določeno (glej prvi odstavek 8. člena ZDen).
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – procesna odločitev upravnega organa upravičen predlagatelj za izrek niččnosti odločb – rešeno vprašanje v upravnosodni praksi – zelo hude posledice - posledice izpodbijane odločitve
Če je sporna procesna odločitev prvostopnega upravnega organa o zavrženju predloga za izrek ničnosti denacionalizacijske odločbe, s katero o denacionalizaciji po vsebini ni bilo odločeno, ne gre za odločitev o pravici ali obveznosti stranke, izraženi v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev v zadevi, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic, če se posledice, ki jih uveljavlja revident, ne nanašajo na izpodbijano procesno odločitev o zavrženju predloga za izrek ničnosti denacionalizacijske odločbe.
dovoljenost revizije - obnova denacionalizacijskega postopka - vračanje nerazdeljenih delov hiše - vrednosti kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - procesna odločitev - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Če je sporna procesna odločitev prvostopnega upravnega organa o zavrženju predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka, s katero o denacionalizaciji po vsebini ni bilo odločeno, ne gre za odločitev o pravici ali obveznosti stranke, izraženi v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev v zadevi, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic, če se posledice, ki jih uveljavlja revident, ne nanašajo na izpodbijano procesno odločitev o zavrženju predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka.
ZDen člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52, 59, 59/2.
denacionalizacija – vrednost podržavljenega premoženja – kmetijsko ali gradbeno zemljišče – pravni status zemljišča ob podržavljenju – glavna obravnava
Pri določanju vrednosti podržavljenega premoženja po določbi prvega odstavka 44. člena ZDen je mogoče upoštevati drugačen pravni status, kot so ga zemljišča imela ob podržavljenju, in kot nezazidana stavbna zemljišča vrednotiti tista zemljišča, ki so bila sicer po predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena, obravnavana kot kmetijska zemljišča, kakršen je tudi obravnavani primer, le če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjsko-komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena.
dovoljena revizija - denacionalizacija - nadomestni upravičenec - ugotavljanje očetovstva - sirotinska knjiga - javna knjiga - javna listina
A.A. je nadomestna upravičenka do denacionalizacije po 12. členu ZDen, saj je z ustrezno javno listino izkazala, da je (nezakonska) hčerka prejšnjega lastnika ustrezno podržavljenega premoženja.
Vpisnik za varstva in skrbstva (sirotinska knjiga) je po določbah paragrafa 223 tedaj veljavnega sodnega reda (Opravilni red za sodnije prve in druge stopnje, RGB – Državni zakonik, 1897, XLI/112, str. 609-864) eden izmed vpisnikov za civilne zadeve, ki so jih v državljanskopravnih zadevah vodila okrajna sodišča, in je kot tak javna knjiga, izpisi iz njega pa javne listine.
denacionalizacija – zavrženje zahteve za nadaljevanje - dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni:
če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti;
ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavljata zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/1, 13.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo
Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče pripominja, da na dovoljenost revizije ne more, kot zmotno meni revident, vplivati dejstvo, da je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo U 2436/2008 zavrglo zato, ker pravna sredstva niso izčrpana.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
dovoljena revizija - ovire za vračanje v naravi – odškodnina v obliki obveznic - višina odškodnine – exceptio illegalis – izhodiščna vrednost zemljišč – vrednost podržavljenega premoženja
Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje - nadgraditev – dograditev – bistveno spremenjena zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od navedenega stališča upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa.
dovoljena revizija - denacionalizacijski upravičenec – čas podržavljenja – Odlok AVNOJ-a – prehod premoženja
V prvem primeru (1. oziroma 2. točka prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a) je do prehoda premoženja v državno last prišlo že po samem Odloku AVNOJ-a (ex lege), ki je bil v Uradnem listu DFJ objavljen 6. 2. 1945. V primeru podržavljenja na podlagi 3. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a pa je do prehoda premoženja v državno last prišlo z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe, s katero je bila izrečena zaplemba premoženja.
V primerih iz tretjega odstavka 9. člena ZDen mora vlagatelj zahteve za denacionalizacijo izkazati tudi dodatni pogoj za priznanje pravice do vračanja premoženja tujemu državljanu, to je obstoj vzajemnosti med Republiko Slovenijo in drugo državo z območja nekdanje Jugoslavije, katere državljan je bil prejšnji lastnik.
Določbe 12. člena ZDen se ne nanašajo na primere iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo – zelo hude posledice
Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen v reviziji zatrjevan pogoj po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato obstoja zelo hudih posledic revident ni izkazal z navedbo, da se z izpodbijanim upravnim aktom in izpodbijano prvostopenjsko sodbo le vzdržujejo posledice, ki so nastale z nacionalizacijo premoženja njegovega pokojnega očeta.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve tožnikov za denacionalizacijo zaplenjenega premoženja), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, že rešeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od navedenega stališča upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavlja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZDen člen 16, 16/3, 42, 88, 88/2. ZUS-1 člen 83, 85, 86.
denacionalizacija – dovoljena revizija – vračilo podržavljenega premoženja v obliki odškodnine v obveznicah – podržavljeno premoženje prodano fizičnim osebam po uveljavitvi ZDen – ničćnost pravnega posla
ZDen je v prvem odstavku 88. člena sicer določil, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Po določbi drugega odstavka 88. člena ZDen so pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z prejšnjim odstavkom, nični. Ta določba pa ne pomeni, da se o ničnosti odloča v denacionalizacijskem postopku, niti to vprašanje v denacionalizacijskem postopku ni predhodno vprašanje v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je tudi brez njegove rešitve mogoče rešiti obravnavano denacionalizacijsko zadevo.