denacionalizacija – dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - poravnava o premoženju izven denacionalizacijskega postopka – dogovorjena odškodnina - večvrednost nepremičnin ob vračanju – izbira vračila v naravi – odškodnina za zmanjšanje vrednosti za isto premoženje – pravilna uporaba materialnega prava
Vlagatelji, ki so sami izbrali vračilo predmetne nepremičnine v naravi na podlagi poravnave (ki mora biti celovita) ter se dogovorili o plačilu odškodnine iz naslova večvrednosti vrnjenega premoženja v času vračanja izven denacionalizacijskega postopka, s predmetnim zahtevkom po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo terjati popravka izven denacionalizacijskega postopka dogovorjene odškodnine z utemeljitvijo, da so bili zaradi izbire načina in pogojev vračanja nepremičnine, ki je bila v njihovi prosti izbiri, oškodovani.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 9, 9/1, 11, 12.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija - trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - navedba vrednosti spornega predmeta (punctum) – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre v obravnavani zadevi za denacionalizacijo, ki je praviloma vračanje v naravi, torej ne v denarnem znesku, poleg tega pa je v tem primeru sporno vprašanje upravičenja do denacionalizacije po prvem odstavku 9. člena ZDen, torej priznanje položaja upravičencev do denacionalizacije, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti.
Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidenti samo s sklicevanjem na posledice nepridobitve te pravice ne morejo izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – novo pooblastilo
Če revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne opredeli, ali uveljavlja obstoj pomembnega pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, posledično pa tudi ne konkretizira pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve oziroma ne navede sodne prakse Vrhovnega sodišča ali ne predloži primerov sodnih odločb iz prakse sodišča prve stopnje ter ne navede ostalih okoliščin, pomembnih za preizkus dovoljenosti revizije, ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da je bila stranki nezakonito odvzeta pravica do vračila premoženja v naravi in da priznana odškodnina ne odraža vrednosti premoženja ob podržavljenju.
denacionalizacija – zahteva za izdajo začasne odredbe - pravnomočna odločitev o zahtevi za denacionalizacijo – pravni interes
Ko je o denacionalizacijskem zahtevku za vrnitev premoženja pravnomočno odločeno, zavarovanja zahtevka z začasno odredbo po določbi 68. člena ZDen ni več mogoče zahtevati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 9, 9/1, 12.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – izpolnjevanje pogojev po 9. členu ZDen – uporaba dokaznih pravil – ustaljena sodna praksa – že rešeno vprašanje - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – pričakovana pravica
Ker o vprašanju izpolnjevanja pogojev po 9. členu ZDen in vprašanju uporabe dokaznih pravil, s katerimi se dokazuje državljanstvo prejšnjega lastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, navedeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka samo s sklicevanjem na posledice nepridobitve te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 367a, 367c. ZDen člen 68, 80. ZLPP člen 10.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – izkazovanje obstoja drugačne sodne prakse – denacionalizacija – zavarovanje denacionalizacijskega – delnice – začasna odredba – uporaba delnic za izpolnitev obveznosti do drugih denacionalizacijskih upravičencev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče opozarja na določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, po katerem mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala; zgolj s pomanjkljivo navedbo opravilnih številk dveh zadev brez navedbe pravnega vprašanja, ki ga ti zadevi rešujeta domnevno drugače kot sodba, zoper katero je vložen predlog za dopustitev revizije, ne zadošča.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zavrženje – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – pričakovano premoženje
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načeloma ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Če je sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena ZDen (priznanja položaja upravičenca do denacionalizacije), torej same pravice do vrnitve, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti – v nominalnem znesku.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentki zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, nista izkazali z navedbo, da pomeni izpodbijana odločitev zanju hude posledice finančne in čustvene narave.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – razlaga pojma objekt - parkirišča - zelo hude posledice – pričakovana pravica
Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.
obnova postopka – nova dejstva – zavrnitev predloga za obnovo postopka
Na predlagatelju je dokazno breme, da izkaže, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Ob ugotovitvi, da so predlagatelji imeli na voljo 12 let, da listine iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana pridobijo, je pravilen sklep sodišča druge stopnje, da je mogoče okoliščino, da predlagatelji listin, na katere se sklicujejo v predlogu za obnovo postopka, sodišču niso predložili prej, pripisati izključno njihovi neskrbnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2, 12. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije člen 27, 27-2.
denacionalizacija – nadomestni upravičenec – dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – zahtevek ni izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države – jugoslovansko državljanstvo kot pogoj – ustaljena upravnosodna praksa
Če je predmet upravnega spora zadeva, v kateri je sporno vprašanje upravičenja do denacionalizacije po 12. členu ZDen (v povezavi z 10. členom ZDen), torej priznanje položaja upravičenca do denacionalizacije, ne gre za zahtevek, ki je izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje upravičenosti do odškodnine od Avstrije v primeru, da je prejšnji lastnik umrl še pred uveljavitvijo ADP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ustavnosodni praksi, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, jej za vprašanje upravičenosti do denacionalizacije bistvena ugotovitev o državljanstvu prejšnjega lastnika v času, ko mu je bilo premoženje podržavljeno, zato se v takem primeru niti ni treba spuščati v vprašanje, ali bi za uveljavljanje pravice do odškodnine po drugem odstavku 27. člena ADP oseba morala imeti avstrijsko državljanstvo tudi ob uveljavitvi ADP.
Odstop od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan, če se revident sklicuje na sodbe, ki se nanašajo na drugačno dejansko in pravno situacijo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZDen člen 19, 19/1-3, 32, 32/2, 88, 88/2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – vračanje v naravi - park – zazidano stavbno zemljišče – status grajenega javnega dobra – sprememba namembnosti nepremičnine
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 3, 3/1-19, 3/1-20.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – standard obrazloženosti – vprašanje vezanosti upravnega organa na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca – ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča
Ker gre v obravnavani zadevi za spor o denacionalizaciji, to pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje vezanosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizacijskem zahtevku, na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca, je že rešeno pravno vprašanje, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 19, 19/1-2, 32, 32/2, 88.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – podržavljeno premoženje – ovira za vračilo v naravi – ničnost pravnega posla
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, samo revizijska navedba, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, za dovoljenost revizije na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – vračanje premoženja v naravi
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato v primeru, ko revident uveljavlja vračilo premoženja v naravi namesto vračila premoženja v obliki odškodnine, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/1, 56, 56/1, 64, 64/1. ZIKS člen 145, 145č. URS člen 33. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1-1, 1-2.
podržavljenje premoženja – pravna podlaga nacionalizacije premoženja - zaplemba – odlok AVNOJ - denacionalizacija – predlog za denacionalizacijo – rok za vložitev predloga – zamuda prekluzivnega roka – sodni postopek – upravni postopek
Predlagatelj za denacionalizacijo zahteve zaradi poteka prekluzivnega roka nimajo več možnosti vložiti, saj bi bila ta kot prepozna zavržena. Odločitev o zavrnitvi zahtevka, ki temelji na presoji, da zahtevek, ki so ga predlagatelji vložili na podlagi določb ZIKS, ni utemeljen, predlagateljem samo navidezno dopušča uveljavitev pravice do denacionalizacije v postopku pred upravnim organom, v resnici pa jim to pravico dokončno odvzema. S tako odločitvijo bi bila zato kršena pravica predlagateljev do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 9, 9/1, 12.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice- državljanstvo
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, ni izkazala z navedbo, da izpodbijana odločitev zanjo pomeni izgubo pomembnega premoženja.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – izvršljivost odločbe – potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja – dvofazni postopek
Odločba iz petega odstavka 173. člena SZ-1 zavezancev še ne zavezuje k izplačilu sredstev najemnikom, saj se v drugi fazi postopka v skladu s sedmim odstavkom istega člena ugotovi upravičenost do izplačila sredstev, in sicer po tem, ko upravičenec predloži popolno dokumentacijo. Izvršljivost odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1 se lahko ugotavlja izključno v povezavi s sedmim odstavkom istega člena.