ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/3. ZDen člen 24, 24/1.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – denacionalizacija – najem - poslovni prostor – višina najemnine – višina uporabnine – denacionalizacijski upravičenec in obstoječe najemno razmerje
Revizija se dopusti glede vprašanja, v katero pravno razmerje vstopi denacionalizacijski upravičenec po prvem odstavku 24. člena ZDen (ali v tisto, ki obstaja ob uveljavitvi ZDen, ali v tisto, ki obstaja ob pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe).
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – splošna razlaga pravnih inštitutov ali pojmov – aktivna legitimacija za vračilo premoženja agrarnih skupnosti - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je bila zahteva za vrnitev obravnavanih nepremičnin vložena po upravičeni osebi,zato ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti – v nominalnem znesku, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da vračilo premoženja po določbah ZPVAS lahko zahtevajo le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile ponovno vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do 30. 6. 2001, je mogoče ugotoviti že z branjem prvega odstavka 6. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 9. člena ZPVAS. Ker gre za jasne določbe, ki ne potrebujejo posebne razlage, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazali z navedbo, da ima premoženje, katerega vračilo so uveljavljali, veliko vrednost.
Ker so obravnavana zemljišča na podlagi določb drugega odstavka 74. člena ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ na originaren način prešla v last Republike Slovenije in v gospodarjenje Sklada, je zavezanec za njihovo vrnitev Sklad. Zato se revidentka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižno stanje, po katerem je ona vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč.
ZDen člen 18, 19. ZON-UPB2 člen 85, 117. ZNKD člen 51.
dovoljena revizija - vračanje kmetijskih zemljišč z območja Triglavskega narodnega parka – ovire za vračanje v naravi – zemljišča izven pravnega prometa
Ne glede na to, da spadajo obravnavana zemljišča v območje TNP, določeno z ZTNP, ki je bil sprejet v času veljavnosti ZNKD (Uradni list RS št. 1/81 in 26/92), ki je predvideval razna posebna zaščitena območja kot del naravne in kulturne dediščine, za katera je uvedel različne javnopravne omejitve, razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila (nekoč) v družbeni in so zdaj v državni ali občinski lasti (to so postala na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP, Zakona o zadrugah – ZZad oziroma ali Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ) s tega območja izvzeta iz pravnega prometa in da je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Iz prej veljavnega in zdaj veljavnega ZTNP je (bilo) razvidno, da to zavarovano območje in naravno znamenitost kot narodni park – TNP sestavljajo tudi sicer zemljišča, ki so bila prej v družbeni in so zdaj v občinski oziroma državni lasti, in zemljišča v zasebni lasti. Promet zemljišč iz zasebne lastnine na teh območjih je vezan le na predkupno pravico v smeri državne lastnine, ni pa izključen promet iz zasebne v zasebno lastnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0014607
ZDen člen 68, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - začasna odredba – standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje – denacionalizacija – vrnitev nepremičnin v naravi – izguba pravice – zavarovanje terjatve z začasno odredbo – pomembno pravno vprašanje
Revizija se (med drugim) dopusti v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o izgubi pravice zahtevati vrnitev podržavljenih zemljišč v naravi zaradi opustitve zavarovanja z začasno odredbo po 68. členu ZDen.
ZUS-1 člen 83, 83/1-1, 94. ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Utemeljen pa je revizijski ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava glede določitve vrednosti odškodnine. ZDen v prvem odstavku 44. člena določa temeljno načelo za določanje odškodnin, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju sedanje vrednosti. V tretjem odstavku 44. člena pa napotuje na podzakonske akte, ki pa seveda ne morejo posegati v bistvo osnovnega kriterija – upoštevanje sedanje vrednosti. Tako je bil na podlag tretjega odstavka 44. člena izdan Odlok in na podlagi 85. člena ZDen Navodilo. Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka v znesku 3,94 DEM/m2, v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Pristojnemu ministrstvu je namreč naloženo, da tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po tem Odloku, večja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljeni odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost.
Ne da bi se opredeljevalo do zatrjevanega porasta cen, kot ga navaja revizija, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen. V takem primeru bo moralo sodišče prve stopnje sedanjo vrednost ugotavljati na drugačen način. Tožen stranka pa v odgovoru na revizijo na ugovor glede porasta cen oziroma neusklajenosti odškodnin za podržavljeno premoženje ni odgovorila in ni ponudila nasprotnih argumentov.
Vrednost podržavljenega premoženja kot podlaga za priznanje odškodnine za to premoženje se v postopkih denacionalizacije ugotavlja le na način in po merilih, ki jih za posamezno vrsto premoženja predpisuje ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
ZDen člen 64, 64/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – dolžnost materialnoprocesnega vodstva – pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja – predlagalni postopek
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načeloma ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje pravočasnosti zahteve za denacionalizacijo, torej same pravice do vrnitve, ter da se z izpodbijano odločbo tožene stranke odpravljena odločba prvostopenjskega upravnega organa nanaša na vrnitev premoženja v naravi, ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Pravno vprašanje, ali ima organ v upravnem postopku dolžnost materialnoprocesnega vodstva, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, v kateri je sicer sporna pravočasnost zahteve za vrnitev določenega premoženja v postopku denacionalizacije, če strankine pravočasne vloge, ki se nanašajo na vrnitev drugih nepremičnin, niso nepopolne oziroma v njih vsebovane zahteve niso nesklepčne.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3.
V obravnavanem primeru je bil del predmetnega zemljišča podržavljen kot kmetijsko zemljišče, saj je bil v zemljiškem katastru opredeljen kot kmetijska katastrska kultura. Revidentka zanj tudi ni izkazala, da bi bilo v tedaj veljavnih prostorskih aktih opredeljeno kot stavbno zemljišče, predpis, na podlagi katerega je bilo podržavljeno, pa zemljišču ni spremenil statusa, zemljišče pa tudi ni bilo predvideno za zidavo v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje. Ker pa se je uporabljalo za odprto skladiščenje hlodovine in rezanega lesa, kar v zadevi niti ni sporno, je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča zanj določena odškodnina pravilno in zakonito na podlagi določbe tretjega odstavka 15. člena Navodila oziroma priloge 4, ki je sestavni del Navodila. V navedeni prilogi je namreč med spremenjenimi kmetijskimi zemljišči navedeno tudi odprto skladišče.
denacionalizacija – upravičenci do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - darilna pogodba – napake volje - prevara – obljuba socialne pomoči – dovoljenost revizije
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da sta predlagateljica in njena mati s tedanjimi državnimi organi darilno pogodbo sklenili zaradi obljube, da bo mati predlagateljice upravičena do socialne pomoči, katera pa ji po sklenitvi pogodbe ni bila dodeljena, je pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru podana prevara v smislu 5. člena Zden.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice - ničnost odločbe – dopustnost revizije – trditveno in dokazno breme
Revident je v uvodu revizije navedel sporno vrednost (punctum) v znesku 20.000,00 EUR. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Prvostopenjski upravni organ je namreč v izreku izpodbijanega sklepa zavrgel predlog revidenta za izrek odločbe o denacionalizacije za nično. Zato navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Samo z navedeno pavšalno navedbo, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, revident po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o izkazanosti izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi navedbami, da ima odločitev hude posledice zanj v postopku denacionalizacije, trditvenega in dokaznega bremena (4. točka tega sklepa) ni izpolnil, saj svojih navedb ni konkretiziral in tudi z ničemer izkazal, zato po presoji Vrhovnega sodišča tudi izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ni izkazano.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – zavrženje - trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – predložitev sodnih odločb – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – nadomestna nepremičnina - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
V primeru zatrjevane neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, kot razlogu za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident predloži sodne odločbe iz prakse sodišča prve stopnje oziroma višjih sodišč splošne pristojnosti, na katere se sklicuje.
Za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora biti izpostavljeno pravno vprašanje pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Ker revidentka ni izkazala, da bi dejavnost glasbenega izobraževanja na podlagi posebnih predpisov terjala posebne standarde in pogoje, ni izkazala, da bi bilo vprašanje nadomestitve obravnavane nepremičnine po načelu funkcionalne primernosti, kar naj bi dokazovala z izvedencem, pomembno po vsebini te zadeve.
Samo zatrjevanje materialnih oziroma finančnih posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev, samo po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic, in Vrhovnemu sodišču ne omogoča preizkusa, ali so zatrjevane zelo hude posledice podane.
ničnost pogodbe – razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem
Dodatek k pogodbi ne pomeni nedovoljenega razpolaganja v smislu 88. člena ZDen. Sklenjen je bil zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ker je v vmesnem času prišlo do več delitev parcel, ki so bile predmet osnovne pogodbe iz leta 1988, pa je bilo veljavno, saj vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo v takratni ureditvi ni imel konstruktivnega pomena.
dovoljenost revizije - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne opredeli, ali uveljavlja obstoj pomembnega pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, posledično pa tudi ne konkretizira pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve oziroma ne navede sodne prakse Vrhovnega sodišča ali ne predloži primerov sodnih odločb iz prakse sodišča prve stopnje ter ne navede ostalih okoliščin, pomembnih za preizkus dovoljenosti revizije, ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da je bila stranki nezakonito odvzeta pravica do vračila premoženja v naravi in da priznana odškodnina ne odraža vrednosti premoženja ob podržavljenju.
denacionalizacija – upravičenci do denacionalizacije – predhodno vprašanje - razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ugotovitev možnosti vrnitve – ničnost menjalne pogodbe
Za utemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe po 88. členu ZDen zadošča že ugotovitev o možnosti vrnitve in sodišču v pravdnem postopku ni treba (že) ugotoviti obstoja dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu. Pravilna je tako ocena, da zadošča, da tožnik izkaže, da obstaja možnost vrnitve sporne nepremičnine na podlagi 4. člena ZDen, dokončno odločitev o tem, ali je vrednost nadomestne nepremičnine dosegla 30 % vrednosti odvzete nepremičnine, pa bo moral sprejeti upravni organ v postopku denacionalizacije.
denacionalizacija - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – sestavine zahteve za denacionalizacijo – opredelitev zahtevka - podatek o premoženju - razširitev zahtevka - rok za vložitev zahteve – glavna obravnava
V obravnavani zadevi gre za novo zahtevo za denacionalizacijo (ograje in kozolca) in ne za vlogo, ki je le spremenila obliko – vračanja premoženja, saj to premoženje v pravočasno vloženi zahtevi za denacionalizacijo ni bilo navedeno (niti v naravi ni obstajalo).
denacionalizacija – pravica zavezanca za vrnitev do odškodnine – odplačna pridobitev nepremičnine – vlaganja v nepremičnino – razlika v vrednosti nepremičnine - višina odškodnine
V primerih, ko se vrednost nepremičnine bistveno poveča zaradi vlaganj zavezanca za denacionalizacijo, mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Enako velja, kadar je zavezanec odplačno pridobil nepremičnino že potem, ko se je njena vrednost bistveno spremenila: ker je pri odplačni pridobitvi nepremičnine plačal za bistveno več vredno nepremičnino, je nanj prešla tudi pravica terjati razliko vrednosti v postopku denacionalizacije od upravičenca.
denacionalizacija – zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev – začasna odredba o zavarovanju zahtevka v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij – oblike denacionalizacije – vrnitev premoženja – vrnitev v naravi – ovire za vrnitev v naravi – prehodne in končne določbe ZLPP – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – možnost vrnitve – ničnost pogodbe
Začasna odredba v smislu določb ZLPP preprečuje, da bi do ovire za vračanje tega premoženja v naravi (lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb; tretji odstavek 16. člena ZDen) prišlo zaradi lastninskega preoblikovanja podjetja. V drug(ačn)ih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije je upravičenec pred oviro za vračilo v naravi zadostno varovan z določbo 88. člena ZDen, ki takšna razpolaganja prepoveduje. Ovira zaradi opustitve zavarovanja zahtevka za denacionalizacijo oziroma posledica iz določbe drugega odstavka 15. člena ZLPP bi torej nastopila le, če bi bilo podržavljeno premoženje vključeno v program lastninskega preoblikovanja podjetja.
Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda (že) konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. Namen predpisa je bil ustavitev prometa s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacije, zato zajema vsako razpolaganje s tem premoženjem, ki bi lahko vplivalo na njegovo vrnitev ali obliko vrnitve in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj denacionalizacijskih upravičencev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZUP člen 260, 260/1.
denacionalizacija – obnova – kvalificiranost novega dokaza - dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – izraženost v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev – vsebina obravnavane zadeve – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme – pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Obnova postopka ni odločanje o pravici ali obveznosti, določeni v denarju. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno konkretno in mora biti pomembno za odločitev v konkretni stvari, kar pa v tem primeru ni podano.
Denacionalizacija je pričakovanje morebitnega vračila nekega premoženja, torej pričakovana pravica, zato z nedovolitvijo obnove postopka, končanega z zavrnilno denacionalizacijsko odločbo, ne morejo nastati zelo hude posledice za revidenta.