predlog za dopustitev revizije - postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - vrnitev nepremičnine v last - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 86.558,40 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Upoštevalo je ustaljeno sodno prakso, po kateri se odmena za nezmožnost uporabe denacionaliziranih nepremičnin izračuna z ugotavljanjem koristi s hipotetično najemnino. Oprlo se je na izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec upošteval, da gre za gramoznico, da je gramoz v lasti države in se ga ne more upoštevati pri izračunu višine odmene, da je bila koncesijska pravica za izkoriščanje gramoza na tem območju podeljena toženki, da se po letu 2008 na tem območju gramoz ni več izkopaval, ampak so se nepremičnine uporabljale za druge dejavnosti: predelavo gradbenih odpadkov, gramoza, pripeljanega od drugod... Upošteval je, da so bila zemljišča ob odvzemu res kmetijska in gozdna, vendar se ves čas uporabljajo za izvajanje gospodarske dejavnosti, za kakršne se uporabljajo nepozidana stavbna zemljišča. Zemljišča se tudi nahajajo v neposredni bližini gospodarske cone. Sodišče prve stopnje je zato sledilo izvedencu, ki je pri izračunu hipotetične najemnine upošteval najemnine, ki se jih plačuje za nepozidana stavbna zemljišča v gospodarski coni.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank. Strinjalo se je s toženko, da je sodišče prve stopnje naredilo računsko napako, zato je prisojeno odmeno znižalo na 73.574,40 EUR. Tožničini pritožbi pa je ugodilo glede stroškov postopka. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00051808
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - začasna odredba v upravnem sporu - zahteva za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - učinkovanje začasne odredbe - začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - drugo pravno razmerje - zavrnitev zahteve za izdajo - zavrnitev pritožbe
Pritožnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe s ciljem, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev sklepov prvostopenjskega organa z dne 26. 11. 2012 in 3. 4. 2013, izdanih v postopku denacionalizacije premoženja. S takim predlogom tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni zahtevala ureditve stanja, na katero se nanaša vložena tožba. Predmet tega upravnega spora ni določitev stroškov postopka (o čemer je bilo odločeno z navedenima sklepoma), temveč presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 27. 7. 2020, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za izrek ničnosti navedenih sklepov. Sporno pravno razmerje je torej vprašanje obstoja uveljavljanega ničnostnega razloga. Začasna odredba, kot jo v obravnavanem primeru zahteva pritožnica, pa se nanaša na drugo pravno razmerje, ki ni predmet tega upravnega spora. Stališče sodišča prve stopnje, da zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe že iz tega razloga niso podani, je tako pravilno.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - obnova postopka - sklep o predlogu za obnovo postopka - dovoljenost revizije zoper sklep - litispendenca - nedovoljenost revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija zoper sklep o ugoditvi predlogu za obnovo postopka ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00046565
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZDen člen 42, 42/3.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - vrnitev nadomestne nepremičnine - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpostavljena vprašanja se sicer v pretežnem delu nanašajo na naravo sklepanja sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen za vrnitev nadomestne nepremičnine upravičencu, vendar je iz obrazložitve, ki obširno povzema kronologijo dolgoletnega postopka vračanja, mogoče razbrati le, da tožnik nasprotuje dejanskemu stanju, in sicer ugotovitvi sodišča, da zemljišče parc. št. 2222/2 ni bilo med ponujenimi zemljišči, in ugotovitvi, s kakšnim namenom je zatrjeval neprimernosti ponudbe.
Na stališče v sodbi, da je SKGZ dolžan skleniti sporazum o nadomestnih zemljiščih samo za katero od teh, ki jih je ponudil upravičencu, ciljajo tretje, četrto in šesto vprašanje (s podvprašanji). Vendar v predlogu ni obrazloženo, zakaj je omenjeno stališče sodišča napačno, saj so navedbe o tem nasprotujoče. Tožnik namreč na eni strani trdi, da je nesklenjen sporazum kršitev zakonske obveznosti SKGZ, na drugi pa, da ima SKZG diskrecijsko pravico glede sklenitve sporazuma, pri čemer se v nadaljevanju celo sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 313/2010 z dne 13. 6. 2013, da je vprašanje sklenitve sporazuma obligacijsko, civilnopravno vprašanje (ne pa torej zakonsko predpisana dolžnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - USTAVNO PRAVO
VS00046471
ZIOOZP člen 3. ZDen člen 45, 45/2. ZSOS člen 7, 7/2. URS člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah - zahteva za presojo ustavnosti - skladnost zakona z ustavo - enakost pred zakonom - zavrnitev predloga
Ustavne presoje ZIOOZP in na njegovi podlagi sprejete Uredbe v tem pravdnem postopku niti hipotetično ne more biti, ker gre za pravno podlago, ki jo redno sodišče uporablja v nepravdnem postopku. Trditve in razloge, na katerih temelji tožba v tej zadevi, bi moral tožnik uveljavljati v nepravdnem postopku, v katerem je bilo odločeno o njegovi odškodnini. Sporni zakon je pri svojem odločanju uporabilo sodišče v nepravdnem postopku, zato bi moral tožnik v tistem postopku doseči zase ustavnopravno pravilno rešitev. In če ima prav, potem bi to tudi moral imeti možnost doseči že v prvotnem postopku. Pravdni postopek pa ni in ne more biti namenjen korekciji odločitev v drugem sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS00044722
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nacionalizacija - pravna podlaga - zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vračanje podržavljenega premoženja - vrnitev premoženja po ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
URS člen 23, 33. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 76, 82, 82/2.
denacionalizacija nepremičnin - odpravljena odločba, izpodbijana s tožbo - pravni interes za tožbo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - neizkazan pravni interes - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za tožbo zoper odločitev o denacionalizaciji iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe tožene stranke, saj je bila navedena odločba odpravljena in vrnjena toženki v ponoven postopek, kar med strankami ni sporno. Pritožnik si zato svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pritožba - prekluzija - meje pritožbenega preizkusa - konkretizacija pritožbenih navedb - javna listina - sodba kot javna listina - domneva resničnosti - odločba, izdana v drugem sodnem postopku - pravnomočnost
Striktna razlaga pravila o mejah pritožbenega postopka sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Naloga pritožbenega sodišča je nato, da preveri, ali je trditev o procesnem dejstvu resnična ter v nadaljevanju, če je odgovor pritrdilen, ali ustreza pojmu procesne kršitve.
Sodba je javna listina. Vendar iz njene vsebine izhaja, da med tamkajšnjimi strankami v zvezi s tam uveljavljeno terjatvijo veljajo tam ugotovljena dejstva. To je vse. Kakršnakoli zavezujočnost prek okvira konkretne sodne zadeve, je zamejena le z institutom pravnomočnosti ter njenimi subjektivnimi mejami, ki jih ilustrira rek res iudicata facit ius inter partes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038574
ZDen člen 72.
sklepčnost tožbe - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - izračun nadomestila - merila - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Nepremičnina, kakršna je bila, bi se (glede na doslej znano) lahko uporabljala kot parkirišče. Navedeno ter postavljen denarni zahtevek, ki nujno že sam zase vsebuje tudi trditev o višini premoženjske izgube zaradi nezmožnosti uporabe, za sklepčnost po presoji vrhovnega sodišča zadošča. Strožja zahteva, ki bi stranki nalagala natančno razčlembo oz. izračun nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe, bi nazadnje vodila v skrajnost, ko bi stranka morala s pomočjo strokovnjaka utemeljevati višino izgubljene koristi - kar bi od nje terjalo, da tožbi predloži predpravdno (privatno) izvedensko mnenje.
Takšna zahteva ne bi bila ekonomična, hkrati pa v ničemer ne bi prispevala k pravicam strank, da se v kontradiktornem postopku izjavijo tudi o strokovnih razčlembah, ki so predmet dokazovanja z izvedencem. To možnosti namreč lahko v celoti izčrpajo v okviru dokazovanja z izvedencem v samem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00038382
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP-E člen 124, 124/1, 125, 125/3. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6, 373, 373/2, 374, 374/2. ZDen člen 5, 56, 56/2.
denacionalizacija - direktna revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - vprašanje ni natančno in konkretno opredeljeno - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Drugi odstavek 56. člena ZDen,2 se nanaša na dovoljenost revizije v zadevah, v katerih je odločalo okrajno sodišče v nepravdnem postopku, torej na podlagi zahteve, vložene po 5. členu ZDen. V obravnavani zadevi pa je v postopku denacionalizacije odločal upravni organ v upravnem postopku in ne okrajno sodišče v nepravnem postopku. V posledici je dopusten upravni spor v skladu z določbami ZUS-1 in ZPP, slednji pa zahteva za obravnavo revizije predhodno njeno dopustitev s sklepom Vrhovnega sodišča.
Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00041995
SPZ člen 42. ZUreP-2 člen 204. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/4, 281, 281/1. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZDen člen 66.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - ničnost odločbe o denacionalizaciji - upravna odločba - začetek učinkovanja odločbe - pravne posledice odprave in razveljavitve odločbe - dopuščena revizija
Upravna odločba, da se pravnomočna odločba o denacionalizaciji o vrnitvi nepremičnine izreče za nično, s trenutkom dokončnosti učinkuje za nazaj, vse do dneva izdaje odpravljene odločbe, torej vzpostavlja stanje, kot da (nična) odločba sploh ni bila izdana.
Če se odločba izreče za nično, se po prvem odstavku 281. člena ZUP odpravijo pravne posledice, ki so iz nje nastale. Dokončen izrek o ničnosti denacionalizacijske odločbe o vrnitvi premoženja torej vzpostavlja stanje za nazaj, kot da ta odločba sploh ne bi bila izdana. Ker odločba učinkuje z dokončnostjo, zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastninskega stanja. Za to pravdo ni pomembno, na kakšen način bo zainteresirana oseba poskrbela za pravilnost vpisa v zemljiško knjigo, ampak je odločilno, da ob zaključku glavne obravnave tožnica ni bila lastnica nepremičnine. Zato ji je sodišče utemeljeno odreklo pravno varstvo, ki ga uživa lastnik, in upravičenja, ki iz lastninske pravice izvirajo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDen člen 72.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - metode ugotavljanja višine najemnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00029915
SPZ člen 42. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 281, 281/1. ZDen člen 66, 66/1, 66/2, 66/3.
odločba o denacionalizaciji - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - dokončna odločba - pravnomočna odločba - trenutek pridobitve lastninske pravice - razlaga določb ZDen - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti - prenehanje lastninske pravice - dopuščena revizija
Glede pridobitve lastninske pravice z odločbo upravnega organa ZDen ne določa drugače, kot je predpisano v 42. členu SPZ. Smiselno enako kot za pridobitev mora veljati za izgubo lastninske pravice: izgubi se z dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon ne določa drugače. Če se odločba izreče za nično, se po prvem odstavku 281. člena ZUP odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Dokončen izrek o ničnosti denacionalizacijske odločbe o vrnitvi premoženja torej vzpostavlja stanje za nazaj, kot da ta odločba sploh ne bi bila izdana. Ker odločba učinkuje z dokončnostjo, zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastninskega stanja. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, za to pravdo ni pomembno, na kakšen način bo zainteresirana oseba poskrbela za pravilnost vpisa v zemljiško knjigo, ampak je odločilno, da ob zaključku glavne obravnave tožnica ni bila lastnica nepremičnine. Zato ji je sodišče utemeljeno odreklo pravno varstvo, ki ga uživa lastnik, in upravičenja, ki iz lastninske pravice izvirajo.