ZDen člen 16, 16/3, 73. ZPP člen 339, 339/2-3. ZNP člen 37.
sodna pristojnost - denacionalizacija - zavezanci za vrnitev denacionalizirane nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v naravi - družbena pravna oseba - občina z območja druge republike SFRJ - tuja pravna oseba - odškodnina - upravni postopek
V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine, med drugim, ali je upravičenec do odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije in ali se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi. Občina z območja druge republike bivše Jugoslavije je z osamosvojitvijo RS postala tuja pravna oseba, ki je slovenski pravni red od tedaj dalje ni mogel šteti za družbeno pravno osebo, njenega premoženja pa ne za družbeno premoženje. To predstavlja oviro za vračanje premoženja v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen. Občina bi se v denacionalizacijskem postopku vrnitvi v naravi lahko uspešno uprla. Ker se ni, do vsebinske presoje pravilnosti upravne odločbe oziroma vprašanja, ali je občina kot tuja oseba sploh zavezanka za denacionalizacijo, ni prišlo. Gre za drug postopek z drugimi strankami, zato denacionalizacijska odločba tega vprašanja ne rešuje z učinkom pravnomočnosti v razmerju do nasprotnega udeleženca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1, 260-4.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso navedene
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Iz revizijskih navedbe ne izhaja konkretno in določno, glede katerega pravnega vprašanja, ki se nanaša na vsebino te zadeve (zavrženje predloga za obnovo postopka vloženega iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP kot prepozno vloženega), revidentka uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določbe ZUP, na katere se revizija sklicuje, pa se nanašajo na obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP (drugače rešeno predhodno vprašanje), kar pa ni vsebina te zadeve. Zato revidentka uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
Dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta je revidentka utemeljila samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju revizije. V nadaljevanju revizije pa zelo hudih posledic ni navedla. Zato revidentka tudi pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga je uveljavljala, ni izkazala.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0016852
SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3, 173/8.
dopuščena revizija - izpraznitev stanovanja - tožba za izselitev iz stanovanja - solastna nepremičnina - imetništvo stanovanjske pravice - denacionalizacijsko stanovanje - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe - rok za vložitev tožbe - nakup drugega stanovanja - nadomestilo - izselitev razvezanega zakonca - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Vrhovno sodišče je res v zadevi II Ips 217/95 zavzelo stališče, da tožena stranka v pravdi za izselitev z vložitvijo nasprotne tožbe še lahko prepreči domnevo, da je v stanovanju brez pravnega naslova. Res je tudi, da v obravnavanem primeru toženka ne more uspešno vložiti takšne nasprotne tožbe, ker na strani tožeče stranke ni vseh solastnikov stanovanja. Vendar sodišči prve in druge stopnje, kljub temu, da je bil zaradi napačne pasivne legitimacije zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnjen, nista samodejno šteli, da je toženka v stanovanju brez pravnega naslova, kar bi narekovalo takojšnjo ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja. Kljub temu sta presojali, ali ima toženka pravico do sklenitve najemne pogodbe, vendar kot predhodno vprašanje. Toženka nima prav, ko opozarja, da bi moralo sodišče obvezno prekiniti postopek zaradi rešitve tega predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Prekinitev postopka je obvezna le v izjemnih primerih, ko pravdno sodišče res ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, sicer pa je to le vprašanje smotrnosti in pa seveda pravne varnosti. Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju pa je podvržena pritožbenemu in seveda tudi revizijskemu preizkusu.
Toženka se sklicujoč na to določbo Ustavnega sodišča zavzema za takšno razlago osmega odstavka 173. člena SZ-1, po kateri se obveznost izselitve iz stanovanja ne sme raztezati tudi na bivšega zakonca, če ni sodeloval v postopku pridobivanja ugodnosti za nakup drugega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 173. člena SZ-1. Tako kot sodišče druge stopnje, tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi takšna razlaga porušila ravnotežje, do katerega je lastninska pravica lahko še omejena z njeno socialno funkcijo.
dopuščena revizija - denacionalizacija – odškodnina – škoda zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – čas, za katerega se prizna odškodnina - razlaga zakona
Iz določbe drugega odstavka 72. člena ZDen niti po nasprotnem razlogovanju ni mogoče neposredno razbrati, kdaj se konča časovno obdobje, začeto z uveljavitvijo ZDen, za katero je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine. Vendar pa je odgovor vseeno očiten. Ker se priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja, je čas trajanja vezan na čas, ko denacionalizacijski upravičenec premoženja ni mogel uporabljati oziroma upravljati.
dovoljena revizija po vrednosti - vračanje podjetij - vrednost podjetja ob podržavljenju - neto aktiva - vrednost premoženja ob vračanju le do vrednosti neto aktive ob podržavljenju - čas in akt o podržavljenju - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti v naravi vrnjenega premoženja glede na vrednost ob podržavljenju - Odlok AVNOJ- zaplembena odločba
Za ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja, pa tudi drugega podržavljenega premoženja, je pomemben čas podržavljenja. Premoženje, podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ, je bilo podržavljeno z dnem uveljavitve tega Odloka, to je bilo 6. 2. 1945. Ta trenutek velja za podržavljenje delnic KID, zato vrednosti le-teh v vrednosti podržavljenega podjetja P., d. d., z zaplembo na podlagi sodbe sodišča z dne 3. 12. 1945 ni mogoče upoštevati, ker so bile takrat že podržavljene.
Razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju se upošteva le, če je ugotovljena. V tem primeru pa so bile upravičencema vrnjene v naravi nepremičnine po vrednosti po stanju ob vračanju le do višine vrednosti alikvotnega dela podržavljenega podjetja po stanju ob podržavljenju, torej razlike ni.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 68. ZUP člen 147, 152. ZUP (1986) člen 144, 148.
zavrnjena zahteva za denacionalizacijo - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V zadevi je sporna odločba, s katero je bil zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo solastninskega deleža do 6/72 na tam navedenih zemljiščih. V tej odločbi pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino konkretne zadeve, po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V tem primeru gre za odločanje o upravičenosti do vračila premoženja po ZDen, pri čemer je odločitev med drugim odvisna od ugotovljenega državljanstva osebe, za katere premoženje gre. O tem pa kot o predhodnem vprašanju (147. člen ZUP) v posebnem samostojnem postopku z ugotovitveno odločbo odloči organ, pristojen za notranje zadeve in je organ, ki odloča o denacionalizaciji, na njegovo pravnomočno odločbo vezan. Da bi bila odločba o državljanstvu nična, odpravljena ali razveljavljena pa revidentka ni izkazala.
ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe
Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje.
Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.
Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.
Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - zelo hude posledice
Pri zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.
Vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti že z branjem zakona, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice oziroma velikost zneska stranka ne more izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zahtevek zavrnjen kot prepozen - v aktu pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti
V obravnavani zadevi z izpodbijano odločbo pravica revidentke ni bila izražena v denarni vrednosti, temveč je bil njen zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti vrnjenega premoženja (26. člen ZDen) in dodatno odškodnino zavrnjen kot prepozen.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine
Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen in 145. c členu ZIKS je tisti, ki je zavezanec za vrnitev nacionaliziranega oz. zaplenjenega premoženja v naravi.
predlog za dopustitev revizije – denacionalizacija - odplačna pridobitev nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine - razlika v vrednosti nepremičnine pred odplačno pridobitvijo - pravica do odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
O postavljenem vprašanju je Vrhovno sodišče (II Ips 984/2007) že zavzelo stališče, in sicer, da mora razliko v vrednosti nepremičnine (25. člen ZDen) pred njeno odplačno pridobitvijo povrniti denacionalizacijski upravičenec. Zavezanec mora to zahtevati v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen.
Določbe 25. člena ZDen urejajo vračanje nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju zaradi investicij bistveno povečala in sledijo splošnemu pravilu, da se je nepremičnina, če so podani drugi pogoji za njeno vrnitev, vrne upravičencu, ne glede na spremembo njene vrednosti v času od podržavljenja do odločanja o denacionalizacijskem zahtevku. … S tem so v enakem položaju do upravičencev tudi vsi zavezanci za vrnitev nepremičnin. … Tistim, ki so dobili nepremičnino v družbeni lastnini v upravljanje na odplačni način, zagotavlja ZDen z določbo 73. člena odškodnino po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Tistim, ki so vrednost nepremičnine bistveno povečali, pa zagotavlja z določbo drugega odstavka 25. člena (še posebej) odškodnino za povečano vrednost.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - ničnost - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi je predmet spora ničnost odločbe, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Čeprav revidentka navaja, da je v tožbi opredelila vrednost spora v višini 45.000,00 EUR niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za uveljavljanje dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi morala revidentka, skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ter okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost.
Zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča revidentka ni izkazala, saj ni navedla sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ni navedla opravilnih številk zadev, v katerih naj bi bila zavzeta taka stališča.
Z navajanjem hudih posledic, ki bodo nastale drugim, in ne neposredno revidentki, pa tudi ni izkazala dovoljenosti revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016986
ZPP člen 95, 95/2, 212, 339, 339/2.
dovoljenost revizije - zastopanje - poslovna sposobnost stranke odvzem poslovne sposobnosti - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - začasni skrbnik - denacionalizacija - odškodnina za nacionalizirano nepremičnino - ničnost odločbe o nacionalizaciji - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - ugovor aktivne legitimacije - trditveno breme - pomanjkljiva tditvena podlaga
Glede na zgolj splošno tožničino trditev, da ji kot pravni naslednici pripada pravica zahtevati odškodnino za nepremičnine, ki so bile odvzete njeni prednici, je tožena stranka smela tudi le na splošno ugovarjati aktivno legitimacijo. Kakšnega konkretnejšega ugovora tožena stranka niti ni mogla dati. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage ni bilo treba izvajati dokazov.
denacionalizacija - dovoljena revizija - odločba o razlastitvi - čas podržavljenja
Na podlagi drugega odstavka 8. člena ZDen je z izrazom podržavljeno premoženje mišljeno premoženje (premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb,) ne glede na to, ali je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Iz navedene določbe ZDen tudi po presoji Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da je pogoj za denacionalizacijo, da je podržavljeno premoženje prešlo v last ene izmed takratnih oblik javne lastnine, ne pa tudi s ?sekvestracijo? iz leta 1946, kot je to bilo v obravnavanem primeru, na podlagi katere pa podržavljeno podjetje oziroma premičnine še niso prešle v eno izmed navedenih lastninskih oblik podržavljenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0016672
ZDen člen 67, 67/1, 74, 74/1. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 416, 416/2.
denacionalizacija – napaka v denacionalizacijskem postopku – odgovornost države – oblika vrnitve denacionaliziranega premoženja - škoda zaradi vrnitve premoženja v obveznicah – vrnitev premoženja v naravi - plačilo odškodnine - skupnost dedičev - pravno nedeljiva terjatev
V primeru, ko je bilo premoženje z odločbo o denacionalizaciji vrnjeno pokojni denacionalizacijski upravičenki, so dediči do razdelitve denacionaliziranega premoženja mednje tudi v odnosu do odškodninske terjatve, izvirajoče iz škode zaradi oblike vrnjenega premoženja, v skupnosti dedičev.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - položaj stranskega udeleženca - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - funkcionalno zemljišče - začetek teka subjektivnega roka za obnovo - dejansko vprašanje - zelo hude posledice - zatrjevane posledice niso posledice tega postopka
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje, ali zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi, se rešuje v vsakem primeru posebej in je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja. V obravnavani zadevi se bo ob upoštevanju relevantnih okoliščin zadevnega primera, torej vprašanje, ali zadevno zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k zadevni stavbi, ugotavljalo v obnovljenem upravnem postopku. Glede na navedeno gre pri postavljenem vprašanju po vsebini zadeve za dejansko vprašanje in ne za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zatrjevane zelo hude posledice, ki se nanašajo le na posledice, ki bi revidentu lahko nastale v drugem postopku, to je v denacionalizacijskem postopku, ne pa v postopku glede dovoljenosti predloga za obnovo postopka ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 5, 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 258, 339, 339/2-14. Uredba o zemljiškem katastru (1953) člen 16. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2, 4a, 4b. Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja člen 4.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - odškodnina - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - katastrska kultura - vrnitev premičnih stvari - pritiklina - razpravno načelo
Opredelitev vrste rabe v katastru je izpodbojna, vendar pa je to mogoče dokazati le s strokovnim mnenjem, izdelanim na način, kot se ugotavlja vrsta rabe zemljišč, ki bi bilo lahko podlaga za vpis takega podatka v uradnih katastrskih evidencah. Uvrstitev zemljišča v določno kulturo je strokovni postopek, ki ga mora izvesti pooblaščena oseba, zato se drugačna vrsta rabe zemljišča, kot je navedena v katastru, ne more dokazovati s pričami.
V nepravdnem postopku na podlagi 5. člena ZDen je glede dejstev in dokazov uveljavljeno razpravno načelo.
denacionalizacija - zahteva za izdajo dopolnilne odločbe - dovoljenost revizije - brez navedbe razlogov za dovoljenost - navedba punctuma v uvodu revizije
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na revidentovi strani, ta pa tega bremena ni izpolnil, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
Revident v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel in izkazal, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavani zadevi izpolnjen. V uvodu revizije je sicer navedel sporno vrednost (punctum) v znesku 60.000,00 EUR. Vendar tega zneska ni utemeljil. Tak znesek oziroma vrednost spora tudi ne izhaja iz dokončnega akta, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o denacionalizaciji pa je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti v smislu 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, revident ne navaja. Iz listin sodnega spisa pa izhaja, da je zahteval vračilo zemljišča v naravi in v ta namen prvostopenjskemu upravnemu organu predlagal odmero zemljišča.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavila na zahtevani način in zelo hudih posledic, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo, ni konkretno opredelila in še manj izkazala, je bilo treba revizijo kot nedovoljeno zavreči.
ZUS-1 člen 22, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPVAS člen 8.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vračilo v naravi - zahteva za denacionalizacijo - navedba katastrske občine brez parcelnih številk - pravno vprašanje ni bistveno za odločitev
Pravica do vračila v naravi ni pravica, ki bi bila izražena v denarju. Za dovoljenost revizije mora biti pravno vprašanje bistveno za odločitev v upravnem sporu.