• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 50
  • >
  • >>
  • 241.
    VSRS sodba in sklep II Ips 180/2013
    28.8.2014
    DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017160
    ZPVAS člen 2, 8, 8/4, 8/5, 8/6, 9, 10. ZPP člen 13, 13/2, 76, 76/3, 319, 319/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 377, 384, 384/1, 384/4. ZDen člen 51, 60, 60/1. ZSOS.
    sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - odškodnina - enako varstvo pravic - kontradiktornost - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - denacionalizacijski zavezanec - vezanost sodišča na upravni akt - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije - vmesna sodba
    Okoliščina, da so materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti, in ne agrarna skupnost, ki ni pravna oseba (2. in 8. člen ZPVAS), ne ovira podelitve sposobnosti biti stranka, saj je ta institut namenjen premostitvi siceršnjega neobstoja pravne sposobnosti določene oblike združevanja v konkretni pravdi (tretji odstavek 76. člena ZPP). Ker revidentka ni uspela izkazati kršitev v zvezi s tožničino (podeljeno) sposobnostjo biti stranka, je predmet presoje v konkretnem primeru stvarna legitimacija njenih članov.

    Osebi, ki v določenem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati, rezultat tega postopka (razen v izjemnih primerih) ne sme iti v škodo.

    Ker se pravnomočnost nanaša samo na odločitve v izreku odločbe, rešitev predhodnega vprašanja ne postane pravnomočna, temveč ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.
  • 242.
    VSRS sklep II Ips 43/2014
    10.7.2014
    DENACIONALIZACIJA
    VS0017015
    ZDen člen 25, 25/1-3, 32, 32/2. ZPP člen 254, 339, 339/2-14.
    denacionalizacija - nepremičnine - zazidana stavbna zemljišča - vrnitev v naravi
    Objekt, za katerega je odločeno, da se ne vrne v naravi, ni bil nikoli last predlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov. Nastal je šele po podržavljanju. Zato ne more biti predmet vračanja v naravi.
  • 243.
    Sodba II Ips 109/2012
    3.7.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – DENACIONALIZACIJA – ZADRUGE – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS0016984
    ZPP člen 367, 367/2, 367/5. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 1772. ZZad člen 74, 81. ZDen člen 41, 88. SPZ člen 10.
    dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporabe - zadruge – kolizija interesa denacionalizacijskih upravičencev in podjetij v postopku lastninjenja - zavarovanje terjatev – predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP in ZZad – skrbnost imetnika pravice uporabe - denacionalizacija – vrnitev stvari v naravi - zavarovanje zahteve denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev stvari v naravi – dobrovernost – prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve – tožba na ugotovitev ničnosti – izbrisna tožba – zemljiška knjiga – vpis prenosa pravice uporabe – konstitutivni učinki vknjižbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
    Pravica uporabe nepremičnin v družbeni lasti se je lahko veljavno prenašala tudi zunajknjižno; v sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena in (tudi zaradi tega) zemljiškoknjižni podatki pogosto niso izkazovali resničnega nosilca te pravice. Ugotovitev imetnika pravice uporabe zato ni mogla biti omejena le na podatke zemljiške knjige, pač pa je terjala večjo skrbnost: vsaj še ugotovitev posestnika, in v primerih, ko nepremičnine ni imel v posesti v zemljiško knjigo vpisan imetnik pravice uporabe, tudi ugotovitev, ali njegova posest temelji na zunajknjižno pridobljeni pravici uporabe.

    Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
  • 244.
    Sodba III Ips 124/2011
    17.6.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002572
    ZDen člen 88. OZ člen 86, 87, 90, 90/2, 92, 93. ZOR člen 103, 104, 107, 107/2, 109, 110. ZPP člen 2, 7
    dopuščena revizija - denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost - prepoved manjšega pomena - načelo vestnosti in poštenja - zahtevek nepoštene stranke

    P
    repoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, sicer sama po sebi ni manjšega pomena, vendar pa ostale okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je kršitev te prepovedi brez posledic, ki jih želi preprečiti denacionalizacijska zakonodaja.

    Tožeča stranka v predmetnem sporu zgolj zaradi uresničitve lastnih interesov skuša izrabiti sodno varstvo, namenjeno varstvu koristi tretjih oseb, za katere v konkretnem postopku ni izkazano, da bi bile prizadete; hkrati pa v pravnem razmerju do pogodbene stranke občutno prekorači meje lojalnosti. Zato ji uveljavljanega sodnega varstva ni mogoče priznati.

  • 245.
    Sodba II Ips 126/2013
    12.6.2014
    DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - ZADRUGE
    VS0016916
    ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15/2, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10
    dopuščena revizija - denacionalizacija - zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v v naravi - začasna odredba po ZLPP in ZZad

    V konkretnem primeru se je kapital P. p.o. olastninil po ZLPP in ne po ZZad. Zato presoja, ali bi denacionalizacijska upravičenka morala svoj zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavarovati s predlogom za začasno odredbo po 74. in 81. členu ZZad za odločitev o revizijah ni pomembna. Revizijsko sodišče kljub temu dodaja, da za podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala po ZZad, zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov ni bilo predvideno.

    Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi; med obema oblikama lastninjenja zakon daje prednost denacionalizaciji v naravi, mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo. Le v drugih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije (ko ni opisane konkurence načinov lastninjenja) zadostno varstvo pred ovirami za vrnitev v naravi nudijo določbe 88. člena ZDen.

  • 246.
    Sodba X Ips 246/2013
    5.6.2014
    DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO
    VS1014766
    ZDen člen 2, 4, 5, 9, 9/1, 62, 62/2-b, 63, 63/3. ZUS-1 člen 71, 71/2. Zakon o državljanstvu DFJ člen 35, 35/1. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS člen 56, 56/2.
    dovoljena revizija - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - čas sklenitve zakonske zveze - državljanstvo - uporaba pravnih predpisov v času sklenitve zakonske zveze - veljavnost poroke
    Sodišču prve stopnje ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).
  • 247.
    Sklep I Up 86/2014
    28.5.2014
    UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
    VS1014754
    ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 147, 153, 279.
    zavrženje tožbe - izpodbijana prvostopenjski in drugostopenjski akt - drugostopenjski akt odpravil prvostopenjski akt - sporna odločitev o prekinitvi upravnega postopka
    Drugostopenjski upravni akt ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, saj je z njim prvostopenjski akt samo odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. Ker je bil prvostopenjski akt odpravljen, je nastopilo pravno stanje, ko o tožnikovi zahtevi za denacionalizacijo sploh še ni bilo odločeno in bo moral upravni organ o zahtevi ponovno odločiti. Zato v tej zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zoper drugostopenjski akt. Prav tako pa v tej zadevi, glede na to, da je prvostopenjski akt odpravljen, tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper odpravljeni prvostopenjski akt.

    V tej zadevi pa tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o tožnikovi zahtevi za prekinitev postopka in je bila ta zahteva zavrnjena, kot tudi zoper sklep s katerim je pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnil. Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za prekinitev postopka, je namreč sklep procesne narave, z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Tak sklep torej ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato samostojno sodno varstvo ni dopustno. Ta procesna določitev namreč v tožnikove pravice ali pravne koristi ne posega. Morebitno nepravilnost v zvezi s tem procesnim sklepom in vodenjem postopka bo lahko tožnik uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper odločitev o glavni stvari.
  • 248.
    Sklep II Ips 270/2012
    15.5.2014
    DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016988
    ZDen člen 16, 16/3, 73. ZPP člen 339, 339/2-3. ZNP člen 37.
    sodna pristojnost - denacionalizacija - zavezanci za vrnitev denacionalizirane nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v naravi - družbena pravna oseba - občina z območja druge republike SFRJ - tuja pravna oseba - odškodnina - upravni postopek
    V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine, med drugim, ali je upravičenec do odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije in ali se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi. Občina z območja druge republike bivše Jugoslavije je z osamosvojitvijo RS postala tuja pravna oseba, ki je slovenski pravni red od tedaj dalje ni mogel šteti za družbeno pravno osebo, njenega premoženja pa ne za družbeno premoženje. To predstavlja oviro za vračanje premoženja v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen. Občina bi se v denacionalizacijskem postopku vrnitvi v naravi lahko uspešno uprla. Ker se ni, do vsebinske presoje pravilnosti upravne odločbe oziroma vprašanja, ali je občina kot tuja oseba sploh zavezanka za denacionalizacijo, ni prišlo. Gre za drug postopek z drugimi strankami, zato denacionalizacijska odločba tega vprašanja ne rešuje z učinkom pravnomočnosti v razmerju do nasprotnega udeleženca.
  • 249.
    Sklep X Ips 92/2014
    14.5.2014
    UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
    VS1014788
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1, 260-4.
    denacionalizacija - obnova upravnega postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso navedene
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Iz revizijskih navedbe ne izhaja konkretno in določno, glede katerega pravnega vprašanja, ki se nanaša na vsebino te zadeve (zavrženje predloga za obnovo postopka vloženega iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP kot prepozno vloženega), revidentka uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določbe ZUP, na katere se revizija sklicuje, pa se nanašajo na obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP (drugače rešeno predhodno vprašanje), kar pa ni vsebina te zadeve. Zato revidentka uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

    Dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta je revidentka utemeljila samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju revizije. V nadaljevanju revizije pa zelo hudih posledic ni navedla. Zato revidentka tudi pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga je uveljavljala, ni izkazala.
  • 250.
    Sodba II Ips 190/2011
    24.4.2014
    STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS0016852
    SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3, 173/8.
    dopuščena revizija - izpraznitev stanovanja - tožba za izselitev iz stanovanja - solastna nepremičnina - imetništvo stanovanjske pravice - denacionalizacijsko stanovanje - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe - rok za vložitev tožbe - nakup drugega stanovanja - nadomestilo - izselitev razvezanega zakonca - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
    Vrhovno sodišče je res v zadevi II Ips 217/95 zavzelo stališče, da tožena stranka v pravdi za izselitev z vložitvijo nasprotne tožbe še lahko prepreči domnevo, da je v stanovanju brez pravnega naslova. Res je tudi, da v obravnavanem primeru toženka ne more uspešno vložiti takšne nasprotne tožbe, ker na strani tožeče stranke ni vseh solastnikov stanovanja. Vendar sodišči prve in druge stopnje, kljub temu, da je bil zaradi napačne pasivne legitimacije zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnjen, nista samodejno šteli, da je toženka v stanovanju brez pravnega naslova, kar bi narekovalo takojšnjo ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja. Kljub temu sta presojali, ali ima toženka pravico do sklenitve najemne pogodbe, vendar kot predhodno vprašanje. Toženka nima prav, ko opozarja, da bi moralo sodišče obvezno prekiniti postopek zaradi rešitve tega predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Prekinitev postopka je obvezna le v izjemnih primerih, ko pravdno sodišče res ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, sicer pa je to le vprašanje smotrnosti in pa seveda pravne varnosti. Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju pa je podvržena pritožbenemu in seveda tudi revizijskemu preizkusu.

    Toženka se sklicujoč na to določbo Ustavnega sodišča zavzema za takšno razlago osmega odstavka 173. člena SZ-1, po kateri se obveznost izselitve iz stanovanja ne sme raztezati tudi na bivšega zakonca, če ni sodeloval v postopku pridobivanja ugodnosti za nakup drugega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 173. člena SZ-1. Tako kot sodišče druge stopnje, tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi takšna razlaga porušila ravnotežje, do katerega je lastninska pravica lahko še omejena z njeno socialno funkcijo.
  • 251.
    Sodba III Ips 38/2012
    15.4.2014
    DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002516
    ZDen člen 72, 72/2
    dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina - škoda zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - čas, za katerega se prizna odškodnina - razlaga zakona

    Iz določbe drugega odstavka 72. člena ZDen niti po nasprotnem razlogovanju ni mogoče neposredno razbrati, kdaj se konča časovno obdobje, začeto z uveljavitvijo ZDen, za katero je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine. Vendar pa je odgovor vseeno očiten. Ker se priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja, je čas trajanja vezan na čas, ko denacionalizacijski upravičenec premoženja ni mogel uporabljati oziroma upravljati.

  • 252.
    Sodba X Ips 241/2013
    10.4.2014
    DENACIONALIZACIJA
    VS1014733
    ZDen člen 8, 26, 13, 36, 37, 43, 44, 44/1, 44/5, 44/6.
    dovoljena revizija po vrednosti - vračanje podjetij - vrednost podjetja ob podržavljenju - neto aktiva - vrednost premoženja ob vračanju le do vrednosti neto aktive ob podržavljenju - čas in akt o podržavljenju - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti v naravi vrnjenega premoženja glede na vrednost ob podržavljenju - Odlok AVNOJ- zaplembena odločba
    Za ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja, pa tudi drugega podržavljenega premoženja, je pomemben čas podržavljenja. Premoženje, podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ, je bilo podržavljeno z dnem uveljavitve tega Odloka, to je bilo 6. 2. 1945. Ta trenutek velja za podržavljenje delnic KID, zato vrednosti le-teh v vrednosti podržavljenega podjetja P., d. d., z zaplembo na podlagi sodbe sodišča z dne 3. 12. 1945 ni mogoče upoštevati, ker so bile takrat že podržavljene.

    Razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju se upošteva le, če je ugotovljena. V tem primeru pa so bile upravičencema vrnjene v naravi nepremičnine po vrednosti po stanju ob vračanju le do višine vrednosti alikvotnega dela podržavljenega podjetja po stanju ob podržavljenju, torej razlike ni.
  • 253.
    Sklep X Ips 58/2014
    2.4.2014
    UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
    VS1014674
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 68. ZUP člen 147, 152. ZUP (1986) člen 144, 148.
    zavrnjena zahteva za denacionalizacijo - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    V zadevi je sporna odločba, s katero je bil zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo solastninskega deleža do 6/72 na tam navedenih zemljiščih. V tej odločbi pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.

    Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino konkretne zadeve, po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V tem primeru gre za odločanje o upravičenosti do vračila premoženja po ZDen, pri čemer je odločitev med drugim odvisna od ugotovljenega državljanstva osebe, za katere premoženje gre. O tem pa kot o predhodnem vprašanju (147. člen ZUP) v posebnem samostojnem postopku z ugotovitveno odločbo odloči organ, pristojen za notranje zadeve in je organ, ki odloča o denacionalizaciji, na njegovo pravnomočno odločbo vezan. Da bi bila odločba o državljanstvu nična, odpravljena ali razveljavljena pa revidentka ni izkazala.
  • 254.
    Sodba X Ips 133/2013
    13.3.2014
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
    VS1014638
    ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.
    denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe
    Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje.

    Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.

    Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.

    Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.

    Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.
  • 255.
    Sklep X Ips 192/2013
    27.2.2014
    DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
    VS1014600
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - zelo hude posledice
    Pri zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.

    Vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti že z branjem zakona, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

    Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice oziroma velikost zneska stranka ne more izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 256.
    Sklep X Ips 101/2013
    26.2.2014
    DENACIONALIZACIJA
    VS1014590
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
    denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zahtevek zavrnjen kot prepozen - v aktu pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti
    V obravnavani zadevi z izpodbijano odločbo pravica revidentke ni bila izražena v denarni vrednosti, temveč je bil njen zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti vrnjenega premoženja (26. člen ZDen) in dodatno odškodnino zavrnjen kot prepozen.
  • 257.
    VSRS Sodba II Ips 50/2013
    20.2.2014
    DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VS00001664
    ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2.
    vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine
    Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen in 145. c členu ZIKS je tisti, ki je zavezanec za vrnitev nacionaliziranega oz. zaplenjenega premoženja v naravi.
  • 258.
    Sklep II DoR 307/2013
    20.2.2014
    DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016682
    ZPP člen 367a, 367c. ZDen člen 25.
    predlog za dopustitev revizije – denacionalizacija - odplačna pridobitev nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine - razlika v vrednosti nepremičnine pred odplačno pridobitvijo - pravica do odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    O postavljenem vprašanju je Vrhovno sodišče (II Ips 984/2007) že zavzelo stališče, in sicer, da mora razliko v vrednosti nepremičnine (25. člen ZDen) pred njeno odplačno pridobitvijo povrniti denacionalizacijski upravičenec. Zavezanec mora to zahtevati v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen.

    Določbe 25. člena ZDen urejajo vračanje nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju zaradi investicij bistveno povečala in sledijo splošnemu pravilu, da se je nepremičnina, če so podani drugi pogoji za njeno vrnitev, vrne upravičencu, ne glede na spremembo njene vrednosti v času od podržavljenja do odločanja o denacionalizacijskem zahtevku. … S tem so v enakem položaju do upravičencev tudi vsi zavezanci za vrnitev nepremičnin. … Tistim, ki so dobili nepremičnino v družbeni lastnini v upravljanje na odplačni način, zagotavlja ZDen z določbo 73. člena odškodnino po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Tistim, ki so vrednost nepremičnine bistveno povečali, pa zagotavlja z določbo drugega odstavka 25. člena (še posebej) odškodnino za povečano vrednost.
  • 259.
    Sodba in sklep II Ips 364/2010
    6.2.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS0016672
    ZDen člen 67, 67/1, 74, 74/1. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 416, 416/2.
    denacionalizacija – napaka v denacionalizacijskem postopku – odgovornost države – oblika vrnitve denacionaliziranega premoženja - škoda zaradi vrnitve premoženja v obveznicah – vrnitev premoženja v naravi - plačilo odškodnine - skupnost dedičev - pravno nedeljiva terjatev
    V primeru, ko je bilo premoženje z odločbo o denacionalizaciji vrnjeno pokojni denacionalizacijski upravičenki, so dediči do razdelitve denacionaliziranega premoženja mednje tudi v odnosu do odškodninske terjatve, izvirajoče iz škode zaradi oblike vrnjenega premoženja, v skupnosti dedičev.
  • 260.
    Sodba II Ips 197/2013
    6.2.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016986
    ZPP člen 95, 95/2, 212, 339, 339/2.
    dovoljenost revizije - zastopanje - poslovna sposobnost stranke odvzem poslovne sposobnosti - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - začasni skrbnik - denacionalizacija - odškodnina za nacionalizirano nepremičnino - ničnost odločbe o nacionalizaciji - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - ugovor aktivne legitimacije - trditveno breme - pomanjkljiva tditvena podlaga
    Glede na zgolj splošno tožničino trditev, da ji kot pravni naslednici pripada pravica zahtevati odškodnino za nepremičnine, ki so bile odvzete njeni prednici, je tožena stranka smela tudi le na splošno ugovarjati aktivno legitimacijo. Kakšnega konkretnejšega ugovora tožena stranka niti ni mogla dati. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage ni bilo treba izvajati dokazov.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 50
  • >
  • >>