ZPP člen 254, 254/3, 285, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - pravna narava tožbenega zahtevka - odškodnina - povrnitev stroškov gospodarjenja - nadomestilo - obseg povračila - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V skladu z ustaljeno prakso pri zahtevku po drugem odstavku 72. člena ZDen ne gre za odškodninski ali obogatitveni zahtevek, ampak za nadomestilo, odmeno, oškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, zmanjšano za stroške, ki bi jih upravičenec imel. sodišči pri izračunu višine nadomestila pravilno nista upoštevali stroškov, ki so nastali z gospodarjenjem in upravljanjem predmetnih gozdov, ker jih tožnici, kot lastnici zasebnega gozda, po nobenem predpisu ne bi bili dolžni plačati.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - metode ugotavljanja koristi - trditveno breme - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za dokazni predlog toženca, ki je predlagan v smeri dokazovanja stroškov, ki bi zmanjševali toženčevo obveznost, torej v smeri višine nadomestila, ki ga tožnica kot katastrski dohodek dokazuje z listinami, je v tem primeru z njim mogoče ugotavljati, tudi samo višino nadomestila po tej metodi. Ni pa mogoče s tem dokaznim sredstvom ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni pravočasno zatrjevala. To v danem primeru velja tako za dejstva, ki utemeljujejo dobiček, ki bi ga tožnica dosegla, če bi s premoženjem sama gospodarila, kakor za dejstva, s katerimi toženec utemeljuje nadomestilo v obliki zakupnine.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zastaranje
Stališče, da določba drugega odstavka 72. člena ZDen kot specialni predpis v razmerju do obligacijskih in stvarnopravnih določb predstavlja samostojno podlago utemeljenosti zahtevkov za odškodnino zaradi nemožnosti uporabe za čas od začetka veljavnosti ZDen do vrnitve premoženja v naravi, je Vrhovno sodišče prvič sprejelo v sodbi II Ips 587/94 z dne 9. 12. 1994. Stališče je bilo nato potrjeno s sklepom II Ips 218/97 z dne 1. 7. 1998 in nadaljnjo prakso, prestalo pa je tudi upravnosodno presojo v odločbi Ustavnega sodišča U-I-22/99 z dne 2. 12. 1999.
ugotovitev državljanstva - denacionalizacija - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 sprejelo jasno stališče, da se državljanstvo v tej zadevi presoja po določbi 35. člena ZDržFLRJ z upoštevanjem novele ZDržFLRJ/48, ki se sicer uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka uveljavitve ZDržFLRJ, in za katero je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-23/93 ugotovilo, da je bila takšna retroaktivna uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi in je zato uporaba te določbe v današnjih postopkih ugotavljanja državljanstva na podlagi pravne kontinuitete ustavno dopustna. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 371, 371/2, 380, 380/1, 380/2. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 88. ZLNDL. ZNZGZ. OZ člen 440.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - izpraznitev stanovanja - denacionalizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - razpolaganje s premoženjem glede katerega katerega obstaja dolžnost vrnitve - identiteta zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari
Določilo 88. člena ZDen je treba razlagati v skladu z namenom celotnega ZDen, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen). Institut denacionalizacije je v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine. Zaradi pravne varnosti in varstva interesov in pravic upravičencev (in ne premoženja samega) je zakon prepovedal pravni promet s podržavljenim premoženjem, glede katerega nastopi dolžnost vrnitve lastninske pravice. Določba prvega odstavka 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve oziroma možnost vrnitve po določbah ZDen. Jezikovna razlaga določbe bi lahko privedla do zaključka, da je nično vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacijskega postopka. Vendar pa je namen same določbe in celotnega zakona v varstvu zasebne lastnine upravičencev. Razpolaganja njih samih zato ni moč subsumirati pod določbo 88. člena ZDen, prav tako ne razpolaganj tretjih oseb.
Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev vzajemnosti oziroma odločanje na tej podlagi mora biti tudi po presoji Vrhovnega sodišča državljanstvo (tuje države) izkazano na način, ki ne dopušča dvoma, dokazno breme pa je na vlagateljih zahteve. Ti državljanstva svoje pravne prednice na tak način niso izkazali. Zgolj sklepanje o državljanstvu na podlagi prej navedenih naveznih okoliščin (poroka in skupno prebivanje z možem) za tak primer ne zadošča.
dovoljena revizija - denacionalizacijski postopek - predlagalni postopek - vezanost organa na strankin zahtevek - načelo dispozitivnosti - zahteva vlagatelja za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin - navedba nepremičnin v zahtevi
V denacionalizacijskem postopku je organ vezan na strankin zahtevek. Ni zato nepopolna vloga, če stranka z njo ni zahtevala vsega, kar bi po materialnem pravu sicer lahko zahtevala.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - zahtevki za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenega premoženja - pomembno pravno vprašanje - narava roka za vložitev zahtevka - prekluzivni materialni rok - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je že v odločbah I Up 66/2002 z dne 16. 9. 2004, I Up 680/2004 z dne 6. 7. 2005, X Ips 179/2005 z dne 25. 1. 2007 in II Ips 689/2006 z dne 15. 11. 2007 sprejelo jasno stališče, da je rok 60 dni za vlaganje zahtevkov zaradi manjvrednosti vrnjene nepremičnine, določen v 26. členu ZDen-B, materialni prekluzivni rok, katerega potek ima za posledico, da procesnega dejanja, vezanega na ta rok, ni več mogoče opraviti. Tako stališče, sprejeto v zgoraj naštetih odločbah Vrhovnega sodišča, tako predstavlja ustaljeno stališče sodne prakse. Drugačno stališče, ki je bilo sprejeto samo v eni (prvi) odločbi, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne terja ponovne presoje tega vprašanja, saj je kasnejša sodna praksa glede tega vprašanja sprejela enotno stališče, ki je tudi že ustaljeno v sodni praksi. Zato vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo ter glede katerega obstaja ustaljena sodna praksa, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Tako vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešeno vprašanje), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
ZDen člen 6, 6/2, 67, 67/3, 78. ZZZDR člen 196, 211. ZUP (1986) člen 114.
dovoljena revizija - povračilo stroškov denacionalizacijskega postopka - nagrada skrbnika za poseben primer - stroški upravičenega vlagatelja
Glede stroškov, ki jih revidentka uveljavlja, je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da gre za stroške, ki jih je imela revidentka kot vlagateljica v denacionalizacijskem postopku, torej sploh ne gre za stroške zaradi opravljanja skrbniških dolžnosti.
Revidentka torej ni upravičena vlagateljica zahteve za izplačilo nagrade, ki jo predvideva določba 196. člena ZZZDR.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017014
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. ZDen člen 24, 24/1, 25, 60, 61, 61/2, 62, 62/2, 62/2-c. ZD člen 10, 10/1, 221. ZNP člen 19, 19/1, 20, 20/1, 21, 30, 30/1. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predlagatelj - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - zakonito dedovanje - dedni red - krog zakonitih dedičev - postopek uveljavlja pravic - nepravdni postopek - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - stranska intervencija - pravni interes - najemno razmerje - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o dopustitvi udeležbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče se je že izreklo o tem, da je zaplenjeno premoženje tudi po določbi prvega odstavka 145. člena ZIKS treba vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka. Takšno stališče je glede na okoliščine konkretnega primera uporabljivo tudi v konkretnem primeru, ki je bil pravočasno uveden na podlagi predloga aktivno legitimirane predlagateljice, ki kot nečakinja upravičenca sodi v krog njegovih zakonitih dedičev.
Obstoj dediča bližnjega dednega reda (vnuka), ki se je pozneje pridružil predlogu predlagateljice, ne izključuje njene legitimacije. Glede na naravo nepravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o spornem razmerju oziroma stanju (21. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 145.č člena ZIKS), je imel predlagatelj že od uvedbe postopka status (materialnega) udeleženca, čeprav je tedaj v postopku (formalno) sodelovala le predlagateljica. Medsebojno izključevanje zakonitih dedičev na podlagi oddaljenosti dednih redov v takem primeru ne more utemeljevati zavrnitve predloga za vrnitev premoženja obsojencu, temveč bo lahko aktualno šele v poznejšem zapuščinskem postopku, ki bo izveden, če bo predlogu o vrnitvi premoženja pravnomočno ugodeno.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017104
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1, 145č/2. ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/3, 56, 56/1, 64, 64/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 367, 367/1. ZNP člen 9, 33, 33/2. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) člen 30.
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, in s tem pri presoji, ali se o zahtevi odloča v upravnem ali v sodnem (nepravdnem) postopku, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Za odgovor na to vprašanje je odločilna ocena zbranih dokazov. V tem okviru so kljub njihovi deklaratorni naravi lahko pomembni tudi zemljiškoknjižni vpisi prehoda premoženja na državo in zaplembne odločbe. V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določbah Odloka AVNOJ-a (tako kot tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče presojati pravilnosti aktov o podržavljanju), temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela oziroma štela, da je bilo premoženje že pred zaplembo s kazensko sodbo ex lege odvzeto na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a. V tej luči sta se nižji sodišči ukvarjali tudi z vprašanjem nemške narodnosti prejšnjih lastnikov, pri čemer pa je ključna ugotovitev nižjih sodišč, da odvzem premoženja na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a izkazuje odločba Okrajne zaplembne komisije št. 80/1070 z dne 17. 12. 1945.
ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 378.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davščine - začetek teka zamudnih obresti - stroški upravljanja nepremičnine
Višina koristi se lahko ugotavlja bodisi prek metode hipotetične najemnine bodisi z upoštevanjem dejanskih najemnin iz konkretnih najemnih razmerij. Izbira prave metode vrednotenja koristi je odvisna od konkretne situacije. V primeru, ko je zavezanka za vrnitev nepremičnin slednje dejansko oddajala v najem, se kot primerna metoda izkaže ta, ki sta jo upoštevali nižji sodišči po izračunu izvedenke.
V zamudo v primeru neposlovnih obveznosti, pri katerih izpolnitveni rok ni določen, dolžnik pride, ko upnik nanj naslovi zahtevo za izpolnitev obveznosti. Tožniki so to dokazano storili vsaj z vložitvijo tožbe dne 27. 12. 2007.
Glede davščin gre za razmerje med davčnim zavezancem (kar bodo oz. so postali tožniki) in državo, ki se zavezanca za plačilo nadomestila (tožene stranke) ne tiče. Le tako je zagotovljeno, da ne pride do dvojne obdavčitve ter da je slednja točna za vsakega posameznega davčnega zavezanca (vrnitvenega upravičenca).
Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišči konkretno neizkazane stroške upoštevali in odšteli od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - odškodnina - enako varstvo pravic - kontradiktornost - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - denacionalizacijski zavezanec - vezanost sodišča na upravni akt - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije - vmesna sodba
Okoliščina, da so materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti, in ne agrarna skupnost, ki ni pravna oseba (2. in 8. člen ZPVAS), ne ovira podelitve sposobnosti biti stranka, saj je ta institut namenjen premostitvi siceršnjega neobstoja pravne sposobnosti določene oblike združevanja v konkretni pravdi (tretji odstavek 76. člena ZPP). Ker revidentka ni uspela izkazati kršitev v zvezi s tožničino (podeljeno) sposobnostjo biti stranka, je predmet presoje v konkretnem primeru stvarna legitimacija njenih članov.
Osebi, ki v določenem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati, rezultat tega postopka (razen v izjemnih primerih) ne sme iti v škodo.
Ker se pravnomočnost nanaša samo na odločitve v izreku odločbe, rešitev predhodnega vprašanja ne postane pravnomočna, temveč ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.
ZDen člen 25, 25/1-3, 32, 32/2. ZPP člen 254, 339, 339/2-14.
denacionalizacija - nepremičnine - zazidana stavbna zemljišča - vrnitev v naravi
Objekt, za katerega je odločeno, da se ne vrne v naravi, ni bil nikoli last predlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov. Nastal je šele po podržavljanju. Zato ne more biti predmet vračanja v naravi.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 1772. ZZad člen 74, 81. ZDen člen 41, 88. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporabe - zadruge – kolizija interesa denacionalizacijskih upravičencev in podjetij v postopku lastninjenja - zavarovanje terjatev – predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP in ZZad – skrbnost imetnika pravice uporabe - denacionalizacija – vrnitev stvari v naravi - zavarovanje zahteve denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev stvari v naravi – dobrovernost – prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve – tožba na ugotovitev ničnosti – izbrisna tožba – zemljiška knjiga – vpis prenosa pravice uporabe – konstitutivni učinki vknjižbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Pravica uporabe nepremičnin v družbeni lasti se je lahko veljavno prenašala tudi zunajknjižno; v sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena in (tudi zaradi tega) zemljiškoknjižni podatki pogosto niso izkazovali resničnega nosilca te pravice. Ugotovitev imetnika pravice uporabe zato ni mogla biti omejena le na podatke zemljiške knjige, pač pa je terjala večjo skrbnost: vsaj še ugotovitev posestnika, in v primerih, ko nepremičnine ni imel v posesti v zemljiško knjigo vpisan imetnik pravice uporabe, tudi ugotovitev, ali njegova posest temelji na zunajknjižno pridobljeni pravici uporabe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002572
ZDen člen 88. OZ člen 86, 87, 90, 90/2, 92, 93. ZOR člen 103, 104, 107, 107/2, 109, 110. ZPP člen 2, 7.
dopuščena revizija - denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost - prepoved manjšega pomena - načelo vestnosti in poštenja - zahtevek nepoštene stranke
P
repoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, sicer sama po sebi ni manjšega pomena, vendar pa ostale okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je kršitev te prepovedi brez posledic, ki jih želi preprečiti denacionalizacijska zakonodaja.
Tožeča stranka v predmetnem sporu zgolj zaradi uresničitve lastnih interesov skuša izrabiti sodno varstvo, namenjeno varstvu koristi tretjih oseb, za katere v konkretnem postopku ni izkazano, da bi bile prizadete; hkrati pa v pravnem razmerju do pogodbene stranke občutno prekorači meje lojalnosti. Zato ji uveljavljanega sodnega varstva ni mogoče priznati.
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15/2, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
dopuščena revizija - denacionalizacija - zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v v naravi - začasna odredba po ZLPP in ZZad
V konkretnem primeru se je kapital P. p.o. olastninil po ZLPP in ne po ZZad. Zato presoja, ali bi denacionalizacijska upravičenka morala svoj zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavarovati s predlogom za začasno odredbo po 74. in 81. členu ZZad za odločitev o revizijah ni pomembna. Revizijsko sodišče kljub temu dodaja, da za podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala po ZZad, zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov ni bilo predvideno.
Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi; med obema oblikama lastninjenja zakon daje prednost denacionalizaciji v naravi, mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo. Le v drugih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije (ko ni opisane konkurence načinov lastninjenja) zadostno varstvo pred ovirami za vrnitev v naravi nudijo določbe 88. člena ZDen.
ZDen člen 2, 4, 5, 9, 9/1, 62, 62/2-b, 63, 63/3. ZUS-1 člen 71, 71/2. Zakon o državljanstvu DFJ člen 35, 35/1. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS člen 56, 56/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - čas sklenitve zakonske zveze - državljanstvo - uporaba pravnih predpisov v času sklenitve zakonske zveze - veljavnost poroke
Sodišču prve stopnje ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 147, 153, 279.
zavrženje tožbe - izpodbijana prvostopenjski in drugostopenjski akt - drugostopenjski akt odpravil prvostopenjski akt - sporna odločitev o prekinitvi upravnega postopka
Drugostopenjski upravni akt ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, saj je z njim prvostopenjski akt samo odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. Ker je bil prvostopenjski akt odpravljen, je nastopilo pravno stanje, ko o tožnikovi zahtevi za denacionalizacijo sploh še ni bilo odločeno in bo moral upravni organ o zahtevi ponovno odločiti. Zato v tej zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zoper drugostopenjski akt. Prav tako pa v tej zadevi, glede na to, da je prvostopenjski akt odpravljen, tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper odpravljeni prvostopenjski akt.
V tej zadevi pa tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o tožnikovi zahtevi za prekinitev postopka in je bila ta zahteva zavrnjena, kot tudi zoper sklep s katerim je pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnil. Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za prekinitev postopka, je namreč sklep procesne narave, z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Tak sklep torej ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato samostojno sodno varstvo ni dopustno. Ta procesna določitev namreč v tožnikove pravice ali pravne koristi ne posega. Morebitno nepravilnost v zvezi s tem procesnim sklepom in vodenjem postopka bo lahko tožnik uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper odločitev o glavni stvari.