dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - odstop od sodne prakse - ni konkretizirana - zelo hude posledice - niso izkazane
Revidenti niso natančno in konkretno opredelili pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, glede katerega uveljavljajo odstop od sodne prakse. Prav tako niso v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom opravili primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevan odstop utemeljili. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Z navedbo, da so kot dediči prvega dednega reda materialno prizadeti zaradi nevrnitve zaplenjenega premoženja njihovemu očetu oziroma dedku, zelo hudih posledic izpodbijanega akta niso izkazali.
Po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uveljavljati ničnosti (iz 279. člena ZUP) denacionalizacijske odločbe, izdane na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen, če se razlogi nanašajo na napake volje pri sklenitvi poravnave. Na podlagi tretjega odstavka 69. člena ZDen je poravnava (iz prvega odstavka tega člena) vključena v odločbo o denacionalizaciji, kar pa ne pomeni, da je zato mogoče uveljavljati ničnost denacionalizacijske odločbe zaradi domnevnih napak volje (ali drugih vsebinskih napak) pri sklenitvi poravnave. Poravnava iz 69. člena ZDen je samostojen pravni posel.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - vrednostni kriterij ni izkazan - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Revident sicer navaja, da je uveljavljal tudi vračilo v obliki obveznic, vendar te navedbe ne konkretizira. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) je razvidno, da se zahtevek za denacionalizacijo nanaša na premoženje delniške družbe, ki je obsegalo v obrazložitvi prvostopenjske upravne odločbe navedeno nepremično premoženje. Znesek, ki ga revident navaja kot vrednost izpodbijane sodbe, iz teh listin ni razviden. Iz teh listin tudi ni razvidno, da je zahteval plačilo odškodnine v obveznicah. Njegovo sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Tudi sklicevanje na pravna načela mednarodnega prava in na relativni učinek FIP je, ob razumevanju razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče navedlo v obrazložitvah teh odločb brezpredmetno. V teh odločbah je Vrhovno sodišče med drugim pojasnilo, da je za uporabo drugega dostavka 10. člena ZDen relevantno le to, ali določena oseba sodi v krog oseb, določenih v FIP in njenih prilogah (tem je namreč s to dvostransko pogodbo priznano odškodovanje v obsegu pravic, ki jim bodo priznane z razširitvijo vsebine avstrijskega Zakona o vojnih in pregnanskih škodah (KVSG)). Pojasnilo je, da upravni organ z razlago pogodbe le ugotovi obstoj pravne podlage za izplačilo škode (izpolnjevanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je določena oseba po FIP upravičena do odškodovanja), ne ugotavlja pa, ali je način, na katerega je podpisnica pogodbe s pogodbo prevzete obveznosti uredila v svojem pravnem redu, zagotavljal odškodovanje (realizacija pravic in obveznosti iz bilateralnih pogodb je namreč obveznost pogodbenih strank, in v postopku denacionalizacije ni predmet presoje).
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017709
ZPP člen 339, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1. URS člen 26. ZDen člen 19, 19/1-4.
povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - odgovornost odvetnika - zastopanje v postopku denacionalizacije - opustitev vložitve predloga za začasno odredbo - predhodno vprašanje - vrnitev nepremičnine v naravi - odgovornost države za delo upravnega organa - trajanje denacionalizacijskega postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da se je podržavljena sporna nepremičnina nahajala v zaokroženi prostorski celoti, ki je skupaj s prostori podjetja sestavljala nujno potrebno celoto, ki zagotavlja organiziranje in izvajanje poslovnega procesa, se je strinjati, da bi bil z njeno vrnitvijo denacionalizacijskemu upravičencu v naravi namen izrabe preostalih nepremičnin bistveno okrnjen. To pomeni, da sta sodišči materialnopravno pravilno rešili predhodno vprašanje, torej da tožnici v denacionalizacijskem postopku sporna nepremičnina v naravi ne bi bila vrnjena tudi v primeru, če bi odvetnica za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka po ZLPP vložila začasno odredbo. Tožnica torej ni izkazala, da bi ji bila v denacionalizacijskem postopku (v primeru vložitve začasne odredbe po ZLPP) sporna nepremičnina vrnjena v naravi, s tem pa ni izkazala vzročne zveze (kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske odgovornosti iz 131. člena Oz).
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377. ZDen člen 72, 72/2.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vsak tožnik je zahteval plačilo njemu pripadajočega zneska. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP in ne s seštevanjem vrednosti po petem odstavku 367. člena ZPP.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377. ZDen člen 25, 25/2, 72, 72/2.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - stanje nepremičnine ob vrnitvi - povračilo razlike v vrednosti nepremičnine - davki - stroški upravljanja premoženja
Po določbi drugega odstavka 25. člena ZDen gre v primeru, ko se je vrednost nepremičnine zaradi novih investicij bistveno povečala, denacionalizacijskemu upravičencu izbira, ali se mu bo ob hkratni dolžnosti povrnitve razlike v vrednosti nepremičnina vrnila v naravi. Ker to pomeni, da je upravičenec že z začetkom veljavnosti ZDen pridobil pravico do nepremičnine s tako povečano vrednostjo, mu zanjo pripada tudi odškodnina na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZUP člen 279, 279/1-1. ZDen člen 42.
ničnost denacionalizacijske odločbe - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice za stranko - neizkazanost izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Kadar gre za presojo pogojev za izrek odločbe za nično, ne gre za spor obveznost oziroma pravico stranke, izraženo v denarni vrednosti.
Vprašanje, ki ga revident postavlja kot pomembno, ni pomembno za odločitev v tej zadevi, saj sprašuje, kako naj zavezuje svoje pravice v zvezi s svojo vlogo za denacionalizacijo, pri čemer postopek poteka po nepravdnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
Revidentove navedbe glede zelo hudih posledic izpodbijane odločbe kot razlog za dovoljenost revizije niso konkretizirane niti subjektivno niti objektivno, zato jih ni mogoče presojati.
ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP) člen 7.
dovoljena revizija - denacionalizacija - odškodnina tuje države - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP) pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
ZDen člen 73. ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZPP člen 339, 339/2-8. ZLNDL člen 1, 1/1.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - pravica do odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - zemljiškoknjižni vpis - deklaratornost vpisa
Za uveljavljanje upravičenj po 73. členu ZDen je bistveno, da predlagatelj glede na določbe ZLPP in ZSKZ zaradi njihovega ex lege prenosa na državo že ob uveljavitvi navedenih zakonov ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč niti zavezanec za njihovo vrnitev.
ZIKS člen 145. ZDen člen 64. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
Za odločitev o tem, ali je predlog za vrnitev po vojni podržavljenega premoženja utemeljen po določbah ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, to pa je razvidno iz vpisa v zemljiško knjigo in zaplembene odločbe.
V obravnavanem primeru je bilo premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945). Zato lahko predlagateljica vrnitev premoženja zahteva le v upravnem postopku na podlagi določb ZDen (in ne ZIKS).
ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (1968) člen 7.
dovoljena revizija - denacionalizacija - zmanjšana vrednost vrnjene stanovanjske stavbe - pravica do odškodnine od tuje države - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine od tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - (ne)vezanost na mnenje tujega upravnega organa
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP) pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
ZDen člen 2, 2/2, 6, 6/1, 25, 42, 42/1, 45, 73, 73/1, 73/2. ZSOS člen 7b. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 8.
denacionalizacija - pravica denacionalizacijskega zavezanca do odškodnine - vlaganja v nepremičnino - razlika v vrednosti nepremičnine - višina odškodnine - obveznice - obresti od obveznic - začetek teka obresti
V primerih, ko se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno povečala zaradi vlaganj zavezanca (oziroma njegovega pravnega prednika), mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Če je nepremičnino pridobil odplačno, je upravičen (tudi) do odškodnine po 73. členu ZDen - vendar le za tisto, kar je odplačno pridobil, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami.
Ker je zavezanec za vrnitev šele z vrnitvijo izgubil nepremičnino in pridobil terjatev po 73. člen ZDen, mu ne gredo obresti pred tem trenutkom.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe - priposestvovanje - varstvo posesti - denacionalizacija
S tem, ko je pravna prednica tožencev posest na sporni nepremičnini ob sklenitvi prodajne pogodbe prenesla na kupko, je še pred uveljavitvijo ZNNZ izgubila posest in materialnopravno upravičenje do posesti, zato ob nacionalizaciji 26. 12. 1958 ni mogla pridobiti pravice do uporabe na odsvojenem delu zemljišča. Vpis v zemljiški knjigi v korist pravnega prednika tožencev ob uveljavitvi ZLNDL torej ni odražal pravega stanja pripadnosti pravice uporabe v družbeni lastnini.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - uporabnina
V sodni praksi je glede višine odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen ustaljeno stališče, da je to korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Eden od načinov ugotavljanja te koristi je najemnina, ki se zmanjša za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca, in za stroške vzdrževanja, če bi jih kril zavezanec.
Upoštevanja hipotetičnih stroškov, ki bi nastajali upravičencu zaradi lastninske pravice na nepremičnini, kot metode ugotavljanja stroškov, ni mogoče vnaprej izključiti.
DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS0017554
URS člen 22. ZDen člen 71. ZPVAS člen 10. ZST-1 člen 10.
dopuščena revizija - denacionalizacija - agrarna skupnost - odškodnina za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi - vezanost sodišča na odločbo upravnega organa - sodne takse - plačilo sodne takse v denacionalizacijskem postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja obsega vezanosti sodišča na odločitve upravnih organov, kadar stranka ni sodelovala v upravnem postopku.
ZDen člen 25, 25/1, 26, 51, 60. ZOR člen 210. OZ člen 190.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - verzija - kondikcija - vlaganja v denacionalizirano nepremičnino - ničnost prodajne pogodbe - povrnitev vlaganj - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku
ZDen vsebuje posebna pravila glede vračanja nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno povečala (25. člen ZDen) ali zmanjšala (26. člen ZDen). Vprašanja vračanja nepremičnine, njene vrednosti in morebitnega plačila zaradi razlike v vrednosti se rešujejo v denacionalizacijskem postopku med strankami tega postopka z odločbo o denacionalizaciji ali z dopolnilno odločbo. Tožnika v denacionalizacijskem postopku nista sodelovala, saj sta v nepremičnino vlagala po uveljavitvi ZDen, ko sta sklenila prodajno pogodbo, za katero se je šele kasneje, po opravljenih vlaganjih ugotovilo, da je nična. Tožnika obogatitev tožene stranke vidita v tem, da je zaradi njunih vlaganj v denacionalizacijskem postopku dobila vrnjeno več vredno nepremičnino.
Po 210. členu ZOR je pridobitelj dolžan nadomestiti vrednost dosežene koristi. To korist je sodišče druge stopnje ugotavljalo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDen. Takšno izhodišče je napačno, saj je pravila, ki veljajo za vračanje premoženja v postopku denacionalizacije, enostavno „preslikalo“ na razmerje med pravdnima strankama, ki nista v razmerju upravičenca in zavezanca za vrnitev podržavljenega premoženja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017373
URS člen 22, 25. Avstrijska državna pogodba člen 27. ZPP člen 5, 236a, 347, 347/2, 347/2-2, 355, 358, 370, 370/3. OZ člen 352. ZDen člen 9, 10, 12.
poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo - jugoslovansko državljanstvo - državljan Avstrije - opustitev vložitve pritožbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve - sprememba sodne prakse - priče - zaslišanje prič - pisna izjava priče - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - denacionalizacijski upravičenec
Izjava prvotne tožnice F. F. je v odločbi sodišča druge stopnje sicer zmotno obravnavana kot izjava priče iz 236.a člena ZPP, saj gre za izjavo pravdne stranke, za katero določba ne velja.
Prestroga je zahteva, izražena v reviziji, po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih sprememb sodne prakse s strani Ustavnega sodišča. Skrbnost ravnanja prvega toženca se presoja v času, ko bi prvi toženec še lahko vložil pritožbo zoper zavrnilni odločbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017383
OZ člen 198. ZDen člen 72. EKČP člen 6. URS člen 2. Sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 2. ZPP člen 13, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - nemožnost uporabe nepremičnine - povrnitev škode - odškodnina - kanonsko pravo - zastaranje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP) člen 7.
odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba,FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino - (ne)vezanost domačega upravnega organa na mnenje tujega upravnega organa glede tuje odškodnine
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.