tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnika tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 v danem roku in vse do dneva izdaje tega sklepa nista popravila tožbe v skladu z napotili sodišča iz poziva sodišča, je bila tožba nepopolna in nerazumljiva, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 23. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - odstop v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču
ZUS-1 v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Po drugem odstavku 19. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je v obravnavani zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. V skladu s 1. točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je v socialnih sporih na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja podana pristojnost socialnega sodišča. Glede na navedeno so podani pogoji, da se sodišče lahko izreče za stvarno nepristojno.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. GZ člen 80, 80/9.
uporabno dovoljenje - upravni spor - stranka v postopku - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka na podlagi devetega odstavka 80. člena GZ-1 nima pravice kot stranka sodelovati v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, tudi nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe v tem upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - manj zahteven objekt - soglasje - dejansko stanje - nedovoljena tožbena novota
Ob dejstvu, da je tožnik nesporno bil obveščen o poteku postopka izdaje gradbenega dovoljenja in bil hkrati s strani Upravne enote Maribor pozvan na udeležbo v postopku, sodišče ne dvomi, da se je tožnik zavedal, da je v teku postopek izdaje gradbenega dovoljenja in da bi ob potrebni skrbnosti, ko je nekaj podpisoval moral in mogel vedeti, da se soglasje nanaša na zadevo, povezano v zvezi z gradnjo protipoplavnih ukrepov.
Upoštevajoč, da je tožnik soglasje k projektni dokumentaciji nesporno podpisal, so vse navedbe o tem, da naj bi bil z zvijačo zaveden sicer šele v aprilu, kar ni časovno povezano s soglasjem z dne 18. 1. 2023 (ki so sicer prepozne), oz. da ni razumel oz. mogel prebrati zaradi starosti (torej v zmoti) in da to naj ne bi bila njegova prava volja v smislu predpostavk za veljavnost soglasja za konkretni upravni spor, nerelevantne.
poseg v človekove pravice - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu
Zahtevo, da morajo biti pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt, določa prvi odstavek 6. člena ZUS-1, po katerem upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni storila. Po presoji sodišča tožnika ne izpolnjujeta procesne predpostavke za sprožitev upravnega spora, določene v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. V obravnavanem primeru je bila zoper prvostopenjsko odločbo mogoča pritožba, ki je tožnika nista vložila.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
tožba - skrbništvo - odvzeta poslovna sposobnost - zakoniti zastopnik - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - zavrženje tožbe
Upoštevajoč dejstvo, da tožnica nima procesne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njen skrbnik pa se z vložitvijo predmetne tožbe ne strinja, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP tožbo zavrglo.
Glede tožničine zahteve za postavitev posebnega skrbnika sodišče še pojasnjuje, da le-temu ni sledilo, saj tožnica že ima določenega skrbnika, nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z delom skrbnika pa samo po sebi še ni razlog, da bi sodišče postavilo drugega skrbnika. V obravnavanem primeru namreč ne gre za situacijo, ko bi šlo za očitno nasprotje interesov (kolizijo) med interesi skrbnika in tožnice.
subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu
Upravni spor po 4. členu ZUS-1 zaradi varstva ustavnih pravic je subsidiarne narave tudi v tem smislu da ga je na podlagi 4. člena ZUS-1 mogoče sprožiti samo, če ni (bil) možen upravni spor po 2. členu ZUS-1 zoper upravne akte javno-pravnih aktov, ki so v tožbi omenjeni kot tožene stranke, ali če tožnik ni imel pravnega sredstva zoper prvostopenjske upravne akte v upravnem postopku na drugostopenjski upravni organ.
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika.
30 dnevni rok za vložitev tožbe je treba šteti od trenutka seznanitve s takim dejanjem.
zavarovalni nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - odprava pomanjkljivosti v tožbi - zavrženje tožbe
Na podlagi prvega odstavka 30. člena ZUS-1 je treba v tožbi med drugim (jasno) navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost.
tujec - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče meni, da tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj tožnik ni izkazal, da bi pri njem v času teka roka za vložitev tožbe obstajale okoliščine, ki bi ga ovirale pri vložitvi tožbe ter da bi bile te ovire nepričakovane in take, da jih brez lastne krivde ne bi mogel niti predvideti niti odstraniti.
upravni spor - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Obdobje, v katerem bi smela stranka z interesom odvzeti osebke človeške ribice iz narave, je preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. Glede na navedeno tožnica v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tega ne izkazuje niti z navedbami, da bi na podlagi sodbe sodišča svoja stališča o zakonitosti tovrstnih dovoljenj, lahko uveljavljala v bodočih, enakih primerih.
Namen je odprava nezakonite odločbe z namenom, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma v ponovljenem postopku izda zakonita odločba.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku
Začasna odredba, kot jo je tožnik predlagal, že pojmovno ni mogoča. Če bi sodišče z začasno odredbo določilo kot tožnikovo prebivališče B., bi bilo to isto, kot da bi ugodilo tožbenemu zahtevku v sporu polne jurisdikcije, torej da bi odločilo o sami pravici, ki je predmet tega upravnega spora.
sklep Vlade RS - ni upravni akt - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi
Po presoji sodišča izpodbijani sklep ne pomeni oblastnega ravnanja, saj ga tožena stranka ni izdala v okviru upravne funkcije, temveč v okviru funkcije upravljanja z državnim premoženjem.
Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
javni poziv - subsidiarni upravni spor - drugo učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v rednem upravnem sporu - zavrženje tožbe
Kljub temu, da gre po obrazloženem pri dodeljevanju priveznih mest v A. za javnopravno zadevo, sodišče ugotavlja, da je tožbo v tem upravnem sporu treba zavreči. ZUP v 4. členu določa, da je treba upravni postopek smiselno uporabljati tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. To pomeni, da bi morala toženka o tožnikovi vlogi (kot tudi o drugih vlogah) za dodelitev priveza odločiti z upravnim aktom, izdanim ob smiselni uporabi določb ZUP (glej zlasti 213. člen) o upravni odločbi, ta upravni akt pa bi tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu. Navedeno pa izključuje dopustnost tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 152/2021 z dne 25. 8. 2021 ter sklepa Upravnega sodišča I U 1689/2016 z dne 5. 12. 2016 in I U 1436/2021 z dne 7. 10. 2021). Sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je namreč mogoče doseči le, če prizadeti osebi ni na razpolago drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito odpraviti zatrjevane nezakonitosti, ki hkrati pomenijo poseg v človekove pravice, ali kako drugače pred sodiščem doseči varstvo njenih pravic ali pravnih koristi. Za presojo vprašanja, ali obstaja drugo sodno varstvo, z vidika njegove učinkovitosti ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavlja v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 185/2024 z dne 16. 10. 2024)
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - samovoljna zapustitev azilnega doma
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma že dne 22. 9. 2024 in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik posledično ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZKZ člen 72, 72/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
tožba v upravnem sporu - komasacija - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je ugotovilo, da iz vročilnice (C1 v sodnem spisu) izhaja, da je bila tožniku odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3313-51/2024-4 z dne 22. 7. 2024, s katero je bil postopek v zadevi končan, vročena dne 31. 7. 2024. To pomeni, da je rok za vložitev tožbe potekel 30. 8. 2024, tožba pa je bila oddana priporočeno po pošti 16. 9. 20241, torej po poteku zakonsko določenega roka. Iz drugega odstavka 72. člena ZKZ izhaja, da se reševanje pritožb in upravnih sporov v zvezi s komasacijskim postopkom šteje za nujno. Iz 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS pa izhaja, da v zadevah, za katere zakon določa, da so nujne, procesni roki tečejo tudi v času poletnega poslovanja.
Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7. ZUP člen 215, 215/4, 215/6. ZRRD člen 15, 15/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - rok za obnovo postopka - napačen pravni pouk
V primeru pravnega varstva zoper odločitve, ki jih ni mogoče uvrstiti med odločitve o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna ter med odločitve o pravicah in obveznostih v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti, ima stranka zoper odločbo direktorja oziroma pooblaščene osebe pravico do pritožbe, o kateri odloča pristojno ministrstvo.
Če je pouk v odločbi napačen, se lahko vsaka stranka ravna po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic (četrti odstavek). Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ.
ZIS člen 3a, 110, 110/1. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZDavP-2 člen 213a, 213a-6, 215, 240. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 12, 12/1.
davčna izvršba - odločba o prekršku - globa za prekršek - davčna obveznost - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - upravni akt - enoten izvršilni naslov
Enotni izvršilni naslov po presoji sodišča izpolnjuje formalni pogoj za pojem upravnega akta, saj te akte izdaja državni organ - Finančna uprava Republike Slovenije, in sicer v okviru izvrševanja upravne funkcije (tj. ne gre za odločitev sodnih ali zakonodajnih organov, ampak gre za akt, izdan zaradi pridobitve pomoči tujih organov pri izterjavi denarnih terjatev, ki ne izvirajo ex iure gestionis, ampak pomenijo oblastveno odločitev). Prav tako je izpolnjen tudi materialni pogoj, saj izdajanje enotnih izvršilnih naslovov temelji na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu1, tj. na 6. točki 213.a člena in prvem odstavku 234. člena ZDavP-2. Obenem pa se z enotnimi izvršilnimi naslovi odloči o materialnopravno določenih obveznostih dolžnikov, ki so lahko stranka v postopku njihove izdaje, s čimer je poseženo v pravni položaj takšnih dolžnikov. Enotni izvršilni naslov je namreč po 6. točki 213.a člena ZDavP-2 akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi.
Terjatev, ki izhaja iz odločbe o prekršku in nato enako tudi iz EIN, pa po presoji sodišča ne spada v nobeno izmed zgoraj naštetih 1., 2., 3., 4. in 5. točke. Terjatev iz odločbe o prekršku (A4) je prekrškovna globa in z njo povezana sodna taksa, gre torej za sankcijo, izrečeno za prekršek, in pripadke, ki jih je tožniku naložil prekrškovni organ. Splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških ureja ZP-1 (prvi odstavek 1. člena ZP-1). Že na tej podlagi je mogoče izključiti, da bi šlo za davščino v smislu 215. člena ZDavP-2.
Pri tožniku izrečeni globi tudi ne gre za davek ali carino, niti za ukrep v okviru evropskih skladov, niti za dajatev v okviru skupnega trga v sektorju sladkorja, niti za nobeno od vrst dajatev, povezanih z davki, carinami ukrepi v okviru skladov ali dajatev v sektorju sladkorja; prav tako tudi ne gre za takso oz. pristojbino v zvezi s postopki glede davkov ali carin, niti za pripadke, povezane s prej naštetimi davščinami. Glede na navedeno tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja, da za izdajo EIN na podlagi odločbe o prekršku (A4) ni pravne podlage.
Odločanje o začasni odredbi zahteva "restriktiven pristop". Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva.
Tožnik mora v zahtevi zatrjevana dejstva dokazati z dokazi, predloženimi ob vložitvi zahteve, ki jih sodišče lahko tudi takoj presodi. Za dokazovanje zatrjevane škode so torej relevantni predvsem listinski dokazi.
Škoda mora biti resna in mora tožniku neposredno groziti, podana pa mora biti neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti, s stopnjo verjetnosti pa je treba oceniti tudi javno korist.
upravni postopek - načelo kontradiktornosti - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Načelo kontradiktornosti je eno temeljnih načel upravnega postopka in je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku in ga kot takega zagotavlja Ustava RS v 22. členu. Strankam jamči, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese.
Stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.