javna agencija - razrešitev članov - zahteva za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka v obravnavani zadevi ni izkazala težko popravljive škode, ki bi ji nastala brez izdaje začasne odredbe. V zvezi z izdajo začasne odredbe v predmetni zadevi je treba opozoriti na novejšo prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju povezano z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog (tudi na položaj člana upravnega odbora), privilegij in ne pravica posameznika. Torej samo zaradi izgube tega položaja ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika (zasedati položaj v javnem sektorju), ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo, in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Posledično pa mu samo zaradi tega tudi ne more nastati škoda, za preprečitev katere bi bilo treba izdati začasno odredbo.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - javni interes - aktivna legitimacija
Tožeča stranka bi kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči imela pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28, 28/1, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/-3. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - začasna odredba - ureditvena začasna odredba
Zgolj ugotovitev, da je tožnik predhodno za mednarodno zaščito že zaprosil na Hrvaškem, kjer na odločitev ni počakal, medtem ko je v zvezi z Grčijo povedal, da je od tam odšel po tem, ko mu je status potekel, iz Islandije pa so ga vrnili v Grčijo, brez obstoja drugih posebnih okoliščin primera, v primeru pridržanja na območje Centra za tujce bi dopuščala možnost pridržanja osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III. To pa bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom 28. člena te uredbe.
V zvezi z očitkom, da je tožnik kot ciljno državo navedel Italijo, sodišče ugotavlja, da ta ni na mestu. Kot je že tožnik sam pravilno opozoril, je iz policijske depeše razvidno, da gre za uradni zaznamek policije o opravljenem razgovoru s skupino oseb, pri tem pa ni jasno, kdo v skupini (navedene so štiri osebe) je to izjavo dejansko podal. Tožnik je namreč povedal, da je po zapustitvi Hrvaške želel priti do Slovenije, da bi zaprosil za mednarodno zaščito, same okoliščine njegovega ravnanja in gibanja po vstopu na ozemlje Slovenije pa ne nakazujejo na nasprotno sklepanje.
Ko se ukrep pridržanja tožnika na prostore Centra za tujce že izvaja, lahko sodišče izda začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 iz razlogov po drugem odstavku tega člena za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Po presoji sodišča gre ravno za tako razmerje tudi v obravnavani zadevi. Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi po presoji sodišča nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Mesečna plačila komunalnih storitev in neuporaba objekta, ob dejstvu, da sporni objekt ni naslov tožnikovega prebivališča, ne dosegajo standarda resne škode oziroma težko popravljive. Zgolj z navedbo, da bo rušitev posegla v substanco legalnega dela objekta, ki bo uničen, kolikor se bo odrejena rušitev izvršila, tožnik nastanka težko popravljive škode ni izkazal na stopnji verjetnosti.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - odlok - splošni akt vlade - oblastno ravnanje - osnovna šola - zavrženje tožbe
Sodno varstvo zoper abstraktne splošne akte je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena URS pridržano Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. odlok, Sklep MIZŠ in Navodila MIZŠ spadajo med splošne abstraktne pravne akte, saj ne gre za individualno urejanje posamičnih razmerij. Zaradi tega ne morejo biti predmet upravnega spora, posledično pa zaradi tega ni možno tožiti prvo tožene stranke (RS), ki jih je sprejela.
V konkretnem primeru ne gre za dejanja drugo tožene stranke (OŠ), ki bi bila uperjena zoper konkretnega tožnika, ampak gre le za izvrševanje abstraktne pravne norme, ki jo je bila druga tožena stranka dolžna izvrševati. Poleg tega drugo tožena stranka z zahtevo po izpolnjevanju določenih pogojev za čas zadrževanja v šoli ni delovala oblastveno.
ZTuj-2 člen 67, 67/4, 73, 73/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - nezakonito prebivanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - pravica do družinskega življenja - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja sodišča ni bil več v postopku odstranitve, saj je bila njegova odstranitev izvršena, tožnik pa se je v Republiko Slovenijo kasneje legalno vrnil in v njej legalno prebival. Glede na navedeno si tožnik svojega pravnega položaja z morebitno ugoditvijo njegovi tožbi in odpravo izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu ter vrnitvijo zadeve v ponoven postopek svojega pravnega položaja ne more izboljšati. V Sloveniji namreč prebiva legalno in ga ni moč ponovno odstraniti na podlagi že izvršene odločbe o odstranitvi.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarno varstvo - šolstvo - izobraževanje - osnovna šola - pogoji - COVID-19 - pravni interes
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID - 19 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikom dovoljeno vstopati v šolo in obiskovati pouk brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožena stranka pa je izobraževalni program in ocenjevanje znanja za vse učence dolžna izvajati v skladu z Zakonom o osnovni šoli po potrjenem šolskem programu, brez preverjanja pogoja PCT. Glede na to tožniki ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
razrešitev člana sveta zavoda - postopek za razrešitev - kolegijski organ - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala že v obrazložitvi upravnega akta navesti, zakaj šteje, da je postopek vodila pristojna oseba pravilno in zakonito, ter katera ravnanja tožeče stranke šteje za krivdna ravnanja in zakaj ocenjuje, da posamezne navedbe in dokazi, ki jih tožeča stranka navaja in prilaga ne dokazujejo nasprotnega. Ker iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta to ni razvidno, presoja sodišča, ali je odločitev upravnega organa pravilna, ni mogoča. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nezahteven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Glede na določbe 2. in 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sta prvostopenjski in drugostopenjski organ pravilno presodila, da se obravnavani objekti, ki po višini ne presegajo 2,2 m oziroma 1,5 m, po predpisih veljavnih v času gradnje (2011) in izdaje prvostopenjske odločbe (2012), štejejo za nezahtevne objekte. Za nezahtevne objekte, pa je bilo treba na podlagi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker med strankama ni sporno, da za navedene objekte tožnik v času gradnje in izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, zato so bili podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1.
Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 17, 17/2, 17/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - ravnanje s komunalnimi odpadki - finančno jamstvo - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegova edina dejavnost dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami oziroma opravljanje tega skupnega načrta in da vse svoje prihodke ustvari z opravljanjem te dejavnosti. Izbris tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami bi torej pomenil prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nezmožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu, to pa je škoda, ki pomeni težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Tožnik je predlogu za izdajo začasno odredbe predložil dopis toženke – Seznanitev, iz katerega izhaja, da je ta začela postopek izbrisa tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. V Seznanitvi se izrecno navaja, da je izpodbijana odločba o določitvi finančnega jamstva za leto 2021 dokončna ter izvršljiva in ker tožnik ni zagotovil finančnega jamstva, je toženka zoper tožnika začela postopek izbrisa na podlagi tretje alineje drugega odstavka 17. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah. Predložen dokaz po oceni sodišča izkazuje nujnost zadržanja izvršljive odločbe toženke, saj bo sicer tožniku onemogočeno učinkovito sodno varstvo, namreč sodišče sledi tožniku, da bi, kolikor bi v tem trenutku sledil izpodbijani odločbi in zagotovil finančno jamstvo, tožba izgubila smisel, saj odprava izpodbijane odločbe ali ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi avtomatično pomenila odprave zagotovljenega finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police.
varstvo okolja - ogrožena živalska vrsta - procesne predpostavke - pravna korist - zavrženje tožbe
Ureditev upravnega spora po ZUS-1 temelji na pravnem varstvu položaja posameznika, kar pomeni, da lahko tožnik v njem uveljavlja le svojo (subjektivno) pravico ali pravno korist. Zato 3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 določa zavrženje tožbe, v kateri tožnik ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi koga drugega ali splošne interese. To namreč pomeni, da ne zahteva pravnega varstva, kakršnega mu zagotavlja upravni spor oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.
ZEKom-1 člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 37, 37/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
dodelitev radijske frekvence - ničnost odločbe
V tej zadevi izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, saj v posameznih točkah spreminja izrek odločbe, ki sploh ne velja več. Zato je odločba neizvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči (tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021 in drugi).
brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
Za odločanje v tem primeru (torej, ali je Ukaz obremenjen s kršitvijo, ki predstavlja enega izmed ničnostnih razlogov, konkretno razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar bi lahko vodilo v izrek navedenega akta za ničnega) je tako pristojen upravni organ (glej tretji odstavek 280. člena ZUP), sodišče pa bi o ničnosti navedenega akta lahko odločalo (oziroma je celo dolžno po uradni dolžnosti paziti na ničnost upravnega akta - drugi odstavek 37. člena ZUS-1), če bi prejelo tožbo zoper odločbo, s katero bi bil tožničin predlog za izrek ničnosti tega akta dokončno zavrnjen (ali s sklepom zavržen). Odločanje o ničnosti Ukaza torej v tem primeru ne spada v sodno pristojnost, posledično sodišče zato ne more za ta akt ugotavljati ničnostnih razlogov, ne glede na drugi odstavek 37. člena ZUS-1, na katerega se sicer sklicuje tožnica.
Institut začasne odredbe v upravnem sporu ureja ZUS-1, ki je v razmerju do ZIZ, ki sicer ureja tudi pravila za zavarovanje terjatev, lex specialis.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je mogoče odločati le, če je tožba vložena in če izpolnjuje procesne predpostavke za meritorno obravnavo v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 58, 58/3. ZUP člen 171, 171/1, 179, 179/3.
javni razpis - izpolnjevanje pogojev - neporavnane zapadle obveznosti prijavitelja - javna listina - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Glede na pogoje javnega razpisa je tožena stranka (ob podanem soglasju tožeče stranke v prijavi na javni razpis) lahko pridobila podatke od FURS kot uradne podatke o ne/izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev. Pri tem je ugotovila, da ima tožeča stranka neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge). Podane tožbene navedbe in predloženi dokazili le potrjujejo, da tožeča stranka ob vložitvi vloge na zadevni razpis dejansko ni imela poravnanih obveznosti za nazaj (za leto 2018), kar je sicer ugotovila in popravila sama, vendar pa je bilo to že po oddani vlogi na zadevni javni razpis.
Na narok za glavno obravnavo nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila, kakor tudi ne podala opravičila za svoj izostanek, zato sodišče naroka ni opravilo, temveč je o zadevi odločilo na seji.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je azilni dom samovoljno zapustil 5. 5. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče (tretja in četrta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave), ki ima pri tem ustavno pooblastilo, da protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte lokalnih skupnosti odpravi ali razveljavi (prvi odstavek 161. člena Ustave). Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave (20. in 21. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča).
Sodišče pa tožbo zavrže s sklepom tudi v primeru, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Prav za takšen primer pa gre po presoji sodišča v (preostalem) delu tožbe, v katerem se ugovarja odločitvi davčnih organov o stroških davčne izvršbe. Le-ti namreč znašajo 10,00 EUR in gre torej za znesek, ki za tožnico očitno ne more imeti resnih posledic in jih je zato mogoče šteti za zanemarljive.