izdaja gradbenega dovoljenja - stroški postopka - akcesorni zahtevek - napačna uporaba materialnega prava
Odločitev o stroških, ki je predmet izpodbijanega sklepa, je akcesorna odločitvi o glavni stvari in deli njeno pravno usodo, z odpravo odločbe o glavni stvari je tako odpadla tudi podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-2, 63, 63/1. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 214.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - začasna odredba - neprerekana dejstva - država prvega azila
Toženka ne prereka tožnikovih navedb, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, ker bi v primeru, da bo izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, to pomenilo (med drugim), da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspel. Toženka ne prereka navedb tožnika, da bi v primeru, da bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o tožbi in se tožnik v času odločanja ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije, to pomenilo, da tudi ne bi bil več pod jurisdikcijo Slovenije. Toženka ne prereka, da tožnik zaradi tega ne bi mogel več izkazovati pravnega interesa, kar bi pomenilo za tožnika kršitev pravice iz 23. in 25. člena Ustave RS. Toženka teh navedb ne prereka, zato jih sodišče šteje za priznane.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - dovoljenost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba, ki jo je vložil tožnik zoper izpodbijano odločbo, z omenjenim sklepom organa prve stopnje iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z odločitvijo organa druge stopnje pa ta (procesna) odločitev potrjena, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba, tj odločba o rezidentskem statusu tožnika. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, in ki ga je torej mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu).
ZDavP-2 člen 89. ZDoh-2 člen 18. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 52.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - tožbena novota - obnova postopka po uradni dolžnosti - zdravstveno stanje - procesna sposobnost
Upravnemu spisu priložen anonimiziran zapisnik ne omogoča presoje ugotovitve davčnega organa o neizkazani poslovni rabi gotovinskih dvigov, ki ji tožnik ugovarja tako v vloženih pritožbah zoper upravne akte, kot tudi v tožbi, niti te presoje ni mogoče izvesti zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10-8.
azbest - izpostavljenost azbestu - sporazum o odškodnini - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da gre pri postopkih, vodenih po ZOPDA, zgolj za ureditev sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja tudi stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka (glej na primer odločbe II Ips 212/2008, II Ips 825/2007, II Ips 822/2008, II Ips 532/2006, II Ips 297/2007 in VIII DoR 98/2011). Ni pa nobenih ovir, da upravičenec, ki sporazuma o izplačilu odškodnine po ZOPDA ne doseže, ne vloži samostojne tožbe v pravdnem postopku po določilih Obligacijskega zakonika (OZ). Izpodbijana odločba tudi v morebitnem civilnem postopku zato ne bi mogla vplivati niti na ugotavljanje odškodninske odgovornosti tožeče stranke niti na ugotavljanje višine nastale škode.
ZVOP-1 člen 9, 9/4, 32, 32/2, 32/3, 32/4. ZInfP člen 3, 3/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - izbris - napačen pravni pouk - pristojnost
Tožena stranka glede na vsebino tožnikove zahteve ni ravnala pravilno, ko je njegovo pritožbo odstopila v obravnavo organu, ki glede na jasna določila ZVOP-1 ni pristojen organ za odločanje na drugi stopnji. Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe in napačno postopanje organa prve stopnje pa ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. ZZUOOP člen 16, 16/3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 1, 5. ZUS-1 člen 64a.
Razlaga, da je „specializirana prodajalna z otroško opremo“ le tista trgovina, v kateri vsaj 50% blaga predstavlja otroška oprema (tudi tista, ki ni nujno potrebna za vrnitev otrok v šole), je v očitnem nasprotju z namenom določbe tretje alineje 5. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, tj. v čim lažjem zagotavljanju nujno potrebne otroške opreme za vrnitev otrok v vrtce in šole ob hkratnem čim manjšem tveganju za širitev epidemije.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje - zavrženje tožbe - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi tožnica izpodbija sklep, ki je glede na vsebino sprejete odločitve (odstop prošnje za BPP Upravnemu sodišču Republike Slovenije) procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) postopka. Edini pravni učinek tega sklepa je, da tožničine prošnje za BPP ni obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, temveč Upravno sodišče Republike Slovenije. To pomeni, da izpodbijani sklep ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt, zato tožba zoper njega ni dopustna.
Tožnica ni več lastnica nepremičnin, na katerih je merilno mesto, ki ga je treba v skladu z izrekom izpodbijanega sklepa priklopiti na distribucijsko omrežje, in z njimi ne razpolaga. Zaradi ugotovljenega tožnica v zvezi z izpodbijanim sklepom ne more uveljavljati kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi, izpodbijani akt pa zanjo očitno nima nobenih posledic, pri čemer pri obravnavi te zadeve ne gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, izhaja, da je bil izpodbijani sklep tožeči stranki vročen dne 30. 8. 2022. Od naslednjega dne po vročitvi, torej od dne 31. 8. 2022, je treba šteti začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, na katerega je bila tožeča stranka opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ta se je v obravnavani zadevi iztekel v četrtek dne 29. 9. 2022. Iz podatkov v sodnem spisu je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti poslala šele dne 30. 9. 2022, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2009) člen 3, 3/1.
državljanstvo - prošnja za sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - denarna sredstva
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 41/2021 in enako tudi v sodbi X Ips 8/2021, iz citiranih določb 10. člena ZDRS izhaja, da mora prosilec za sprejem v državljanstvo razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Ker je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva", to kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb ZDRS v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Kot sredstva, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost, je treba upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje.
Šele po odločitvi o morebiti vloženi pritožbi bo odmerna odločba postala dokončna, kar pomeni, da bo zoper njo stranka lahko sprožila upravni spor, če z odločitvijo ne bo zadovoljna. Upravni spor je namreč mogoče sprožiti šele potem, ko stranka izčrpa redna pravna sredstva, ki so ji na voljo v upravnem postopku.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - materialna škoda - ugled - stečaj
Tožnica bi morala za izdajo začasne odredbe zatrjevati in izkazati težko popravljivo škodo, ki bi v primeru izvršitve izpodbijanega akta grozila njej, ne pa njenemu ustanovitelju ali katerikoli z njo povezani družbi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 16.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - izobraževanje - šola - pravica do šolanja - osnovna šola - pogoj PCT
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje mladoletnici tožnici dovoljeno vstopati v šolo in obiskovati pouk brez izpolnjevanja pogoja PCT. Tožeča stranka si torej tudi ob morebitnem uspehu v tem postopku ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prenehanje veljavnosti - izpodbojna tožba - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes
V odmernem postopku je že bila izdana odmerna odločba, kakor tudi sklep o izvršbi med drugim tudi v zvezi z davčno obveznostjo, odmerjeno s predhodno navedeno odmerno odločbo, katere plačilo davčne obveznosti je bilo zavarovano z izpodbijanim sklepom. Začasen sklep o zavarovanju davčne obveznosti je s tem prenehal veljati. S prenehanjem veljavnosti sklepa pa prenehajo tudi njegovi pravni učinki na strankin pravni položaj, saj neveljaven sklep ne posega več v pravice oziroma pravne koristi davčnega zavezanca. Glede na predhodno navedeno si tožnik svojega pravnega položaja v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri predlaga odpravo upravnega akta, ne more več izboljšati. Odprava upravnega akta namreč pomeni vzpostavitev stanja, kot je bilo pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom, kar pa pri začasnem sklepu o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni več mogoče.
informacije javnega značaja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi vpogleda podatkov sodnega vpisnika tožb ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu št. I U 1128/2018 že pravnomočno odločeno. Tedaj je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo odločbo AKOS, sedaj tožnika, ter mu zadevo vrnilo v ponoven postopek, kar posledično istočasno pomeni tudi, da si tožnik v konkretnem primeru svojega pravnega položaja tudi ob morebitni ugoditvi njegovi tožbi v ničemer ne more več izboljšati.
Ker je ukrep 3. 1. 2023 prenehal veljati, si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, za katerega je bil pridržan, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. V primeru, če bi toženka ukrep podaljšala, bi morala izdat nov upravni akt, zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno pravno varstvo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/5, 4. ZKZ člen 27, 27/6.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - obvestilo o izbiri - tožba v upravnem sporu - dovoljenost tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja - upravljanje nepremičnega premoženja države - acta iure gestionis - zavrženje tožbe
Obvestilo o izboru zakupnika ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, ker gre pri izbiri zakupnika za akt poslovanja. Po ustaljeni sodni praksi pa aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe (prim. odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 194/2021), saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava, temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanja toženke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
ZIUZEOP člen 74. Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (2020) člen 4, 6. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
COVID-19 - kmetijstvo - vino - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Podzakonski predpis lahko zajame le tisto, kar izhaja iz zakonske norme. Določanje pogojev s strani izvršilne veje oblasti, ki spreminja ali samostojno ureja zakonsko materijo oziroma ki nima podlage v zakonu, je neustavno.