zavarovalništvo - odprava kršitev - odredba - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V skladu s prvim odstavkom 441. člena ZZavar-1 je postopek sodnega varstva dovoljen le zoper odločbe toženke, ne pa tudi zoper njene odredbe. Zoper slednje ima subjekt nadzora v skladu s 463. členom ZZavar-1 pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odredbo kot takšno torej ni predvideno, zato je tožbo, ki jo tožnik naperja zoper 1. - 4. točko izreka izpodbijane odredbe, treba zavreči.
Odprava odločbe vzpostavlja položaj, kot da odločba FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 ni bila nikoli izdana. To pa pomeni, da četudi je bila tožba tožnice s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023 zavržena, odločbe, v zvezi s katero tožnica skuša pridobiti položaj stranskega udeleženca v pritožbenem postopku in glede katerega teče ta upravni spor, ni več in tudi nima več nobenega pravnega učinka. Posledično tudi pritožba tožnice, ob pogoju statusa stranskega udeleženca, ni več potrebna, saj je pravni položaj, ki ga želi tožnica s pritožbo zoper odločbo FURS DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 doseči, že nastal s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020 - 12 z dne 7. 3. 2023. To pa obenem pomeni, da izpodbijani sklep toženke v zvezi s priznanjem statusa stranskega udeleženca očitno več ne posega v tožničino pravico ali na njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - predhodni preizkus tožbe - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - res iudicata - zavrženje tožbe
Po določbi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Sodišče ugotavlja, da je sedaj obravnavana tožba že bila predmet sodne presoje, odločitev o tem pa je pravnomočna. O tožbi, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo, zatorej ni dopustno več odločati in jo je sodišče zavrglo.
ZMZ-1 člen 52, 52-1, 52-2. ZUS-1 člen 20, 20/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - nedovoljena tožbena novota - glavna obravnava - acte claire - Republika Kosovo
Tožnik je kot edini razlog, zakaj je zapustil Kosovo, navedel ekonomske težave in v povezavi s tem ni omenil strahu pred preganjanjem ali resno škodo zaradi spora v družini.
Tožnik v tožbi ne dodaja nič takega, kar bi kazalo na to, da bi pomanjkljivost, ko tožena stranka ni poskušala izvedeti še kaj več ali bolj konkretnega od tožnika na osebnem razgovoru lahko vplivala na zakonitost odločitve oziroma da bi sodišče moralo dopolnjevati ugotovitveni postopek v upravnem sporu na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi se nova dejstva nanašajo na informacije o stanju na Kosovu glede krvnega maščevanja, ki segajo nazaj v leto 2008, in tožnik niti ne zatrjuje, da se nanašajo na okoliščine v glavnem mestu Kosova. Druga nova okoliščina v tožbi pa je navedba, da je tožnikov brat napadel brata moža od tožnikove sestre in ga poškodoval, sestrin nekdanji mož pa se želi maščevati tožniku ali njegovemu bratu, ki je prav tako zapustil Kosovo. Informacije o krvnem maščevanju na Kosovu izpred 25 let, predložene šele v upravnem sporu, ter povsem nova okoliščina o tem, da naj bi tožnikov brat napadel moža pokojne sestre tožnika, ki se ne ujema z ničemer, kar je povedal tožnik v upravnem sporu, zaradi nerelevantnosti, nezanesljivosti, neprepričljivosti in pavšalnosti, ne vplivajo na oceno tožene stranke, da tožnik ni izkazal nobenih dejanj preganjanja oziroma groženj s strani brata pokojne sestre, kakor tudi ne nezmožnost zaščite, čeprav v situaciji, ko dejanj preganjanja ali groženj sploh niso izkazana, tudi ni treba ugotavljati, ali je država sposobna zaščititi prosilca. Izhajajoč iz specifičnih pravnih pravil na področju Skupne evropske azilne politike je za pravico do ustnega zaslišanja v sodnem postopku treba upoštevati predvsem: povezavo med sodnim postopkom in postopkom na prvi stopnji, kjer je bil opravljen osebni razgovor; da ima sodišče v spisu zapisnik oziroma dobesedni prepis osebnega razgovora, ki je pomembne element za sodišče pri izvajanju podrobne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj; da samo v primeru, da sodišče oceni, da lahko to presojo opravi zgolj na podlagi podatkov iz spisa, glede na okoliščine primera vključno z zapisnikom ali dobesednim prepisom osebnega razgovora s prosilcem v postopku na prvi stopnji, lahko odloči, da ne bo zaslišalo prosilca v okviru postopka s pravnim sredstvom, ki je bilo vloženo pri njem; v teh okoliščinah se namreč z možnostjo, da se ne opravi zaslišanje, upošteva interes držav članic in prosilcev, ki je naveden v uvodni izjavi 18 navedene direktive, da se o prošnjah za mednarodno zaščito odloči, kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave.
tožba - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški upravnega spora - pozneje izdan nov upravni akt - odprava upravne odločbe - ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Navedeno stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah I Up 271/2012 in I Up 206/2012.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18. ZUS-1 člen 32. ZPP člen 214, 214/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Republika Hrvaška - začasna odredba - priznana dejstva
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik osebno ni imel slabih izkušenj s hrvaško policijo ter da bo v primeru predaje Republiki Hrvaški predan v okviru dublinskega postopka, ki je del azilnega postopka in ne policijskega postopka. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tožnik ni podal nikakršnih konkretnih izjav, da bi z njim kot s tujcem ali prosilcem za mednarodno zaščito na Hrvaškem nečloveško ali ponižujoče ravnali, ter da njegove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
Sodišče verjame navedbam tožnika o povezanosti z bratom in je zato iz razlogov, kot jih tožnik navaja v zahtevi za izdajo začasne odredbe, le-tej tudi ugodilo. Sodišče je torej presodilo, bi ločitev od brata pomenila škodo za tožnika in hudo psihično stisko ter da bi ga ločitev od brata hudo prizadela, saj ne dvomi o tem, da je tožnik na brata zelo navezan. Izvršitev sklepa je tako odložena do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Poleg tega odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne bi nasprotovala javni koristi.
DZ člen 256. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - naloge skrbnika - ugovor - upravni akt - upravna zadeva - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Reševanje ugovora zoper delo skrbnika ne pomeni odločanja o upravni zadevi. Po prvem odstavku 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo, je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po drugem odstavku istega člena pa se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Iz 256. člena DZ ne izhaja, da bi bil ugovor zoper delo skrbnika opredeljen kot upravna zadeva, niti ta člen ne določa, da bi se o ugovoru zoper delo skrbnika odločalo z upravno odločbo in/ali, da bi center za socialno delo o ugovoru zoper delo skrbnika odločal v upravnem postopku.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-2. ZUS-1 člen 32.
Ko je pravno pomembna le zakonitost prečkanja državne meje tiste države članice Evropske unije, v katero prosilec vstopi iz tretje države, ki ni članica, ni odločilno, ali je imel tožnik že v Republiki Hrvaški namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito.
Države članice morajo upoštevati, da so vsebinska merila, ki so določena v prvem odstavku 33. člena Ženevske konvencije in 3. členu Evropske koncencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bistveno širša kot merilo, določeno v drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Če bi predaja prosilca drugi državi članici EU pomenila kršitev načela nevračanja, postane izjemoma uporaba klavzule suverenosti iz prvega odstavka 17. člena Uredbe Dublin III za državo obvezna.
tožba v upravnem sporu - nedopustna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - izpodbijani upravni akt - zavržena tožba
Tožeča stranka je v tožbi navedla, da izpodbija sklep o davčni izvršbi ter je tudi po pozivu sodišča kot izpodbijani akt navedla le-ta akt, ki ga je v dopolnitvi tožbe kot prilogo tožbi tudi priložila, zato je sodišče upoštevalo, da je izpodbijani akt v tem upravnem sporu sklep o davčni izvršbi.
Tožba ni dopustna, saj je bila pritožba zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi zavržena kot prepozna. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je namreč predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.
tožba v upravnem sporu - izpodbijani akt - nedopustna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Kot izpodbijani akt je tožeča stranka v tožbi in dopolnitvi tožbe navedla sklep o davčni izvršbi, ki pa ga ni priložila ne k tožbi in ne po pozivu sodišča.Tožba je tako ostala nepopolna, saj tožeča stranka ni predložila izpodbijanega akta. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je bila pritožba zoper izpodbijani sklep zavržena kot prepozna. Tožba zato tudi ni dopustna in se zavrže, saj je bila zoper izpodbijani upravni akt mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozna.
pravočasnost tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - več tožnikov - zavrženje tožbe - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Za presojo pravočasnosti vložene tožbe, ki sta je skupaj vložila dva tožnika (kot zakonita zastopnika otrok, za katere sta podala predloge za opustitev obveznega cepljenja in na katere se torej izpodbijani sklepi nanašajo), za katera je mogoče spor rešiti le na enak način za oba, je sodišče upoštevalo datum vročitve upravnega akta zadnjemu od njiju.
ZŠtip-1 člen 15, 16. ZUPJS člen 38, 38/3. ZPP člen 19. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3.c, 72, 72/2.
upravni spor - socialni spor - nepristojnost - tožba zaradi molka organa - državna štipendija - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa v tovrstni zadevi ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-6. URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic - šolstvo - izobraževanje - osnovna šola - COVID-19 - pravni interes
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga ne bi mogel doseči brez vložene tožbe. Torej vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.
dostop do informacij javnega značaja - procesne predpostavke - sindikat - pravni interes - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Zahtevane informacije v delu, ki se nanaša na tožnika, ni treba razkriti. S tem organu ni bila naložena nobena obveznost posredovanja tožnikovih podatkov in ni prišlo do spremembe tožnikovega pravnega položaja. Zato tožnik nima pravnega interesa.
V zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe tožnik ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, temveč „ščiti“ pravice članov sindikata. Tožnik v obravnavani zadevi ni aktivno procesno legitimiran, saj v tožbi ne uveljavlja lastnih pravic, pravne podlage za uveljavljanje pravic drugih pa nima.
pogojni odpust - pravica do osebne svobode - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke - zagotovljeno drugo sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik ima zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper odločbo z dne 2. 2. 2023 ter sklep z dne 30. 1. 2023 in 3. 3. 2023 v rednem upravnem sporu, zato je izključeno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora. Iz navedb njegovega pooblaščenca na glavni obravnavi namreč izhaja, da je imel zadnji osebni stik s tožnikom 6. 3. 2023, torej 10 dni pred predmetno glavno obravnavo, in da ne ve, kje se tožnik trenutno nahaja.
Tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in na dokončanje postopka.
samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je 11. 3. 2023 samovoljno, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Odločitev o neoprostitvi plačila šolnine za vpis v posamezni letnik visokošolskega študijskega programa lahko pomeni odločitev o tem, ali bo posameznik lahko začel, nadaljeval in dokončal izobraževanje. Zato odločitev dekana, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani akt, že po svoji naravi predstavlja posamični upravni akt, s katerim je odločeno o pravici posameznika - to je o njegovi pravici do izobraževanja, ki predstavlja človekovo pravico.
Ker za presojo odločitev dekana v zvezi s predlaganimi oprostitvami ter obročnim plačilom šolnine po Statut UM ni določen drug pritožbeni organ na nivoju univerze, je za odločanje o pritožbi tožnika zoper odločitev dekana po presoji sodišča pristojna Komisija za pritožbe študentov.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 104, 104/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožnik je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložil tudi vlogo za odobritev pravnega posla, o kateri pa prvostopenjski upravni organ še ni odločil. Zoper dokončno odločitev o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, ki bo v obravnavanem primeru predstavljala odločitev o glavni stvari, pa bo tožnik imel možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, v katerem bo lahko uveljavljal tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo obravnavanega sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožnik očitno ni počakal na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ter na dokončanje postopka, saj niti njegova pooblaščenka na dan obravnave ne ve, kje se nahaja, azilni dom je samovoljno zapustil 6. 3. 2023 in se vanj ni vrnil, zato po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, s katerim izpodbija zakonitost odločitve o njegovi prošnji.