Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.
Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, saj je zahtevo za izdajo odločbe tožnik podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
Potrdilo o vročitvi, tj. povratnica, je po svoji naravi javna listina, za katero velja domneva o resničnosti vsebine javne listine, dokler se ne dokaže nasprotno.
Upravni postopek se vodi v uradnem jeziku, tj. v slovenskem jeziku. Organu pri tem ni treba zagotavljati prevoda uradnih pisanj, vključno z akti, s katerimi se konča postopek in mora stranka v primeru nerazumevanja sama poskrbeti za prevod.
Zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe je procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) inšpekcijskega postopka. Tožba v upravnem sporu zoper njega ni dopustna.
Z izbrisom tožeče stranke iz Poslovnega registra Slovenije, kar vključuje prenehanje opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu, je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek. Izpodbijana prepoved tožeče stranke ne zavezuje več in ne posega v njen pravni položaj oziroma ne vpliva več nanjo, saj tožeča stranka nima več položaja samozaposlene osebe, za katero prepoved velja. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo v nov postopek tožeča stranka ne more več doseči izboljšanja pravnega položaja zase kot podjetnika, saj podjetniške dejavnosti ne opravlja več. Zaradi navedenega izrečena prepoved zanjo ni več pravno pomembna in v njen pravni položaj ne posega. Tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.
S pretekom postavljenega sodnega roka nastopi prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati. Ta rok je sicer podaljšljiv, vendar je treba podaljšanje predlagati pred potekom roka. Po poteku roka se lahko posledice zamude procesnega roka iz opravičenih razlogov odpravijo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz vloge pooblaščenca ne izhaja zatrjevanje, da je zamudil kakšno procesno dejanje, temveč zgolj naknadno popravlja pomanjkljivost tožbe, za katero je prekludiran. Zamuda roka je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Oblikovanje pravilnih zahtevkov je odgovornost stranke. Te vloge sodišče ni upoštevalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak kot drugo vlogo med postopkom.