Tožnik se je na poziv sodišča, da opredeli svojo pravno korist in pravni interes v oziru na to, da je bila izpodbijana odločba izvršena, odzval s pojasnilom, da je bilo njegovo vozilo ukradeno. Menil je, da je inšpektor zlorabil svoj položaj s tem, ko je ugotovil, da ni odstranil olja in drugih tekočin iz vozila.
Očitno je torej, da tožnik s tožbo ne bo varoval lastne pravice ali pravne koristi. Inšpektor je po izdaji izpodbijane odločbe ob pregledu opazil, da njegovega avta ni več na zemljišču. Sklenil je, da je bila odločba izvršena. To dejstvo pa pomeni, da tožnik ne potrebuje več pravnega varstva sodišča, ki ga je zahteval, saj ni prizadet v svoji pravici ali pravni koristi. Z drugimi besedami, tožnik nima več procesne legitimacije.
ZUS-1 člen 24, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
prepozna tožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
V zadevi je za odločitev najprej bistveno, ali je bila tožniku pravilno vročena izpodbijana odločba in kdaj je bila vročitev opravljena.
Tožnikove navedbe ne ovržejo presoje pravilnosti konkretne vročitve in nastopa domneve, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 12. 11. 2022. Naslednjega dne, 13. 11. 2022, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v torek, 13. 12. 2022. Iz datuma sprejemne štampiljke na tožbi je razvidno, da je bila tožba osebno vložena na sodišču 20. 12. 2022 ob 14:34 uri. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.
Tožnik ni izkazal opravičljivega vzroka za zamudo pri vložitvi tožbe. Ker morajo biti po tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 razlogi za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazani že ob vložitvi predloga, čemur z obravnavanim predlogom ni bilo zadoščeno, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
gradbeno dovoljenje - dopolnilna gradnja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akti - ista upravna zadeva
155. člen Odloka o OPN Bled ni posamični akt po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, saj neposredno na podlagi OPN gradnja ni mogoča, pri čemer niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji.
Vloga stranke z interesom za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena na podlagi Odloka o OPN Bled, medtem ko je bila prejšnja vloga stranke z interesom vložena in obravnavana na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Odlok o PUP). Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevanje tožnice, da gre še vedno za enak objekt, zgrajen na istem zemljišču, katerega namembnost ne bi smela biti spremenjena na način, kot je bila, in je bil zato Odlok o PUP razveljavljen iz tega razloga. Še vedno gre namreč za drugo pravno podlago - Odlok o OPN Bled.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vezanost na tožbene navedbe
V upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči se ta ne dodeli (peta alineja 8. člena ZBPP). Zato je za odločitev v obravnavani zadevi bistvena presoja, ali se tožničina prošnja nanaša na upravni spor zoper odločbo Upravnega sodišča Bpp 124/2022 z dne 31. 8. 2022. S tem v zvezi pa iz tožničinega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje povzetim ugotovitvam toženke v izpodbijani odločbi. Zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov (2. točka izreka) traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 9. 5. 2020. Ob takih okoliščinah pa si tožeča stranka z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. Tožeča stranka v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, v katerem je s tožbo zahtevala odpravo odločbe.
Po petem odstavku 57. člena ZEKom-1 Agencija ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. V novi odločbi lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve. Iz zapisanega sledi, da sprememba odločbe nujno predpostavlja, da ta odločba v času odločanja še velja. Razveljavi se lahko le obstoječa odločba, to je veljavna odločba, saj razveljavitev po prenehanju njene veljavnosti (zaradi poteka časa) ni mogoča, niti potrebna.
Izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, ker spreminja izrek odločbe, ki pa ne velja več. Posledično izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožniku je bila z izpodbijano odločbo Bpp 377/2022 brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022, od dne 24. 12. 2022 dalje že dodeljena. Glede na tožnikov podan razlog za vložitev predmetne tožbe, to je pravni interes, ki ga želi z vloženo tožbo varovati, tožnik tudi v kolikor bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.
ZIL-1 člen 6, 107, 107/3. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2. Pravilnik o postopku z zahtevami v zvezi z mednarodno registracijo znamke (2006) člen 7, 8. Madridski aranžma o mednarodnem registriranju znamk člen 9.
blagovna znamka - mednarodna blagovna znamka - imetništvo znamke - spor o imetništvu znamke - prenos blagovne znamke - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika - položaj stranskega udeleženca - kršitev pravil postopka
Postopek, v katerem je toženka uradu WIPO posredovala zahtevo za vpis spremembe (ne da bi o tem izdala odločbo) in na podlagi katere je bil izveden za tožnici sporen vpis v registru WIPO, je tekel na zahtevo stranke z interesom. Tožnici v tem postopku nista imeli lastnosti stranke, na zahtevo katere se je uvedel postopek. Bi pa morali ta položaj imeti.
Nobena od mednarodnih pogodb ne določa, da ima imetnik znamke v primeru „neupravičene“ zahteve nacionalnega urada, ki je bila uradu WIPO posredovana v nasprotju z nacionalnimi procesnimi pravili oziroma na podlagi take zahteve izvršenega vpisa prenosa pravice, zagotovljeno pravno varstvo neposredno pri uradu WIPO in niti ne določa postopka razveljavitve (preklica) tako opravljenega vpisa. Glede na to tudi v mednarodnih aktih ni podlage, po kateri bi Upravno sodišče na prvi stopnji odločanja odločilo o tem, koga naj urad WIPO (po zahtevi toženke) vpiše kot imetnika pravice.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - zasebni interes - varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
V upravnem sporu, in sicer tako v rednem, kakor tudi v subsidiarnem upravnem sporu, že pojmovno ni mogoče zahtevati uvedbe inšpekcijskega postopka, ki ga je mogoče začeti le zaradi javnega interesa, ne pa zaradi varstva zasebnega interesa.
Za varstvo zasebnega interesa, za katerega si tožniki prizadevajo s tožbo, to je za varstvo zoper poseg v njihovo lastninsko pravico in z njenim uživanjem povezano pravico do zdravega življenjskega okolja, pa imajo tožniki na voljo drugo učinkovito sodno varstvo. In sicer je materialno varstvo teh pravic urejeno s pravili civilnega prava, sodno varstvo pa je zagotovljeno v civilnih postopkih pred sodišči splošne pristojnosti
brezplačna pravna pomoč - varstvo ustavnih pravic - kršitev ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik bi očitek o kršitvah pravic iz 11. in 22. člena Ustave RS v povezavi s 26. členom Ustave RS lahko uveljavljal v okviru rednega upravnega spora in tako uveljavljal pravico do meritorne odločitve sodišča. Tudi opustitev takega sodnega varstva ne vzpostavlja pravice do subsidiarnega sodnega varstva. Posledično subsidiarno sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ni dovoljeno.
vrtec - vključitev otroka v vrtec - pogoji za vpis - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica si ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja (niti) z odpravo izpodbijanega Obvestila, saj se v pravni položaj tožnice z izpodbijanim Obvestilom ne posega več, zato nima več pravnega interesa za ta upravni spor.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev vloženi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tem upravnem sporu je tožnik vložil tožbo, pri čemer je dvakrat izrecno navedel, da navedeno odločbo izpodbija v zavrnilnem delu. Ko ga je sodišče opozorilo, da izpodbijana odločba nima zavrnilnega dela izreka, se tožnik na to ni odzval in opisane nejasnosti tožbe ni odpravil. Obravnavanje tožbe zoper neobstoječi del izreka izpodbijane odločbe pa ni mogoče, kar narekuje zavrženje takšne tožbe (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 46.
Upravno sodišče ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Sodišče je v konkretnem primeru ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člen 46(3) in (11) Procesne direktive 2013/32/EU v zvezi z prvim in drugim odstavkom 47. člena in člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo (6. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1), ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - začasna odredba - Dublinska uredba
Na obstoj utemeljene nevarnosti pobega ni mogoče sklepati zgolj s tem, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil že na Hrvaškem, kjer na odločitev ni počakal.
Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena dne 11. 10. 2022. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel dne 10. 11. 2022. Tožnica je tožbo vložila dne 21. 11. 2022 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslala tožbo), saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
Davčni organ je z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdal po uradni dolžnosti, postopek davčne izvršbe ustavil, vsa doslej opravljena dejanja v postopku davčne izvršbe pa razveljavil. Pravna posledica oz. učinek izpodbijanega sklepa je torej v tem, da tožnice na podlagi izvršilnega naslova, to je prej navedenega sklepa o davčni izvršbi, ni več mogoče terjati za poplačilo zapadlih davčnih obveznosti. Izpodbijani akt tako tožnici ne nalaga izpolnitve nobene obveznosti, saj se je prisilna izpolnitev obveznosti že izvršila. Cilj davčne izvršbe, to je poplačilo davčnega dolga je bil izpolnjen, zato so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev davčne izvršbe. Ustavljeni postopek pa se tudi ne more več nadaljevati. Z izpodbijanim sklepom davčni organ tudi ni odločil o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Napačno je stališče, da ima tožnica položaj stranke v upravnem sporu že zaradi tega, ker je bila stranka v upravnem postopku.
Tožnica je nastopala v upravnem postopku kot lastnica nekaterih nepremičnin, katerih vrnitev je bila zahtevana, zaradi navedenega je imela tudi pravni interes za udeležbo v navedenem upravnem postopku. Vendar pa le do trenutka, ko se nihče od preostalih strank upravnega postopka ni pritožil v zvezi z odločitvijo organa, da se zahtevane podržavljene nepremičnine ne vrnejo denacionalizacijskem upravičencu v naravi, pač pa se mu vrnejo v obliki odmerjene odškodnine.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZPPP člen 100, 100/1.
inšpekcijski postopek - upravni spor - smrt stranke - nadaljevanje postopka - dediči - poziv
Inšpekcijski ukrep je vezan na lastnost objekta (da je nelegalen), zaradi česar je po svoji vsebini takšne narave, da se lahko prenese na pravne naslednike, ki podedujejo nepremičnino z nelegalno zgrajenimi objekti.
Zgolj v primeru, da je s popravnim sklepom poseženo v pravni položaj, ima stranka možnost izpodbijanja takšnega sklepa kot sklepa o končanju postopka odločanja o popravi odločbe v upravnem sporu, saj gre le v takšnem primeru za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1; če popravki ne vplivajo na pravni položaj, torej na pravice in obveznosti stranke, pa sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Pravni pouk v izpodbijanem sklepu, ki tožnika izrecno napotuje na možnost upravnega spora, sam po sebi za to presojo ni merodajen.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - aktivna legitimacija - upravni spor
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imela le odvetniška družba kot izvajalka BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.