izvolitev v naziv - izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi - merila za izvolitev v naziv - odločanje po prostem preudarku - avtonomija
Med strankama ni sporno, da tožnica izpolnjuje kvalitativne in kvantitativne pogoje za izvolitev v naziv (6.a točka 4. člena in 6a točka 6. člena Pravilnika o pogojih in postopku za izvolitev v raziskovalne nazive). V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, pa lahko Znanstveni svet predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS (četrti odstavek 134. člena Pravilnika). Toženka je z določitvijo določnih kriterijev v 3. do 7. členu ter 13. členom Pravilnika zožila manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Utemeljen je po presoji sodišča tožbeni očitek, da iz odločbe niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, da je toženka v 13. členu Pravilnika določene podatke o delu tožnice upoštevala pri svojem odločanju in jih tudi vsebinsko poglobljeno vrednotila, kar bi dalo podlago za sklepanje, da je izdala odločbo v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.
Prepričljiv je tožbeni očitek o neopredeljenosti toženkine ugotovitve, da toženka ni identificirala nobenega pomembnega preboja tožnice v zadnjem izvolitvenem obdobju, ki bi bistveno nadgradil njene prejšnje rezultate. Sodišče dodaja, da argument izpodbijanega sklepa, da je doseganje pomembnih prebojev oziroma izkazovanje nadpovprečne znanstvene odličnosti, eden izmed osnovnih vsebinskih kriterijev, ki ga ZS KI upošteva pri presoji primernosti kandidatov za izvolitve v nazive, še posebej, ko gre za izvolitev v najvišji naziv - znanstveni svetnik, nima podlage v materialnopravni podlagi, na kar pravilno opozori tožnica. Utemeljeno tožnica opozori tudi, da so pojmi „pomembni preboji“ in „nadpovprečna znanstvena odličnosti“, ki jih je toženka uporabila za zavrnitev imenovanja v naziv, abstraktni pojmi, ki brez vsebinske opredelitve in posledične odsotnosti uporabe v tožničinem primeru, ne omogočajo preizkusa zakonitosti odločanja po prostem preudarku. Sodišče ponavlja, da se toženka sicer na podlagi 13. člena Pravilnika samostojno odloči o upravičenosti predlagane izvolitve, kar pa ne pomeni, kot že navedeno, da njegovo odločanje ni nevezano, saj mora odločiti v zakonskih okvirih, v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnica je v odgovoru na dopis le pavšalno zatrjevala, da je do prepozno vložene tožbe prišlo zaradi napake pri dostavi pošte, pri čemer ni navedla nobenih konkretnih okoliščin ali dokaznih predlogov, ki bi utemeljevali pravočasnost tožbe. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena dne 28. 9. 2021. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel dne 28. 10. 2021. Tožnica je tožbo vložila dne 4. 11. 2021 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslala tožbo), saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šola - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - tožbeni zahtevek - vezanost na tožbeni zahtevek
Tožeča stranka je na poziv tožnika, da je treba konkretizirati tožbeni zahtevek, odgovorila zgolj s konkretizacijo tožbene naracije, ni pa tožeča stranka kljub dvakratnemu opozorilu v istem pozivu dopolnila tožbenega zahtevka. V upravnih sporih zaradi varstva ustavnih pravic mora biti nezakonito dejanje navedeno v izreku sodbe, v primeru, da se tožbi ugodi. Pri tem pa je sodišče vezano na tožbeni zahtevek.
ZDavP-2 člen 143. ZUP člen 113, 242. ZUS-1 člen 36, 36-1, 36/1-6.
davčna izvršba - nadomestni sklep - stroški upravnega postopka - uspeh v postopku - breme stroškov postopka - absolutno zastaranje - odpis dolga - pravni interes
V delu, v katerem je davčni organ zavrnil zahtevek za vračilo stroškov postopka, ima tožnica prav, ko navaja, da je odločitev napačna glede nepriznavanja stroškov upravnega postopka, ki se nanaša na stroške odvetniškega zastopanja v zvezi s (prvo) pritožbo, ki jo je davčni organ rešil na prvi stopnji in izdal nadomestni (izpodbijani) sklep po prvem odstavku 242. člena ZUP. Pri tem davčni organ ni upošteval določb drugega odstavka 113. člena ZUP.3 V obravnavanem primeru gre za postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal ugodno, kar pomeni, da gredo v tem primeru stroški v breme organa.
V zadevi pa ni (več) sporno, da je pravica do izterjave v tej zadevi obravnavanega davčnega dolga absolutno zastarala, saj tožnica sama navaja, da ji je bil v tej zadevi izterjevani dolg v celoti odpisan, kar potrjuje tudi toženka v pripravljalni vlogi. Zato si po presoji sodišča tožnica s tožbo tudi v primeru uspeha v upravnem sporu glede tega ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava oz. razveljavitev v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe toženke in vrnitev zadeve v ponovni postopek, ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik v vmesnem času že bil premeščen v drug zavod.
ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 106, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
RTV prispevek - vročitev odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - obrazloženost odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ je na podlagi drugega in tretjega odstavka 106. člena ZUP v povezavi s prvim podstavkom 104. člena ZUP odločil o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tako, da je le-tega skladno z v uvodu navedenimi zakonskimi določbami ZUP v izreku zavrgel (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). V nasprotju s tem pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisal, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Ker stranka in strankina sestra v predlogu okoliščin ni verjetno izkazala, je RTV Slovenija odločila v skladu 106. člen ZUP. Takšna odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka, saj se sklep ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ZEKom-1 člen 57, 57/2, 57/2-3, 57/7. ZUS-1 člen 32.
dodelitev radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence - območje pokrivanja
Sodišče sodi, da je treba že med postopkom spremembe ODRF, uvedenim po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 57. člena ZEKom-1, kolikor imetnik ODRF poda takšne navedbe, ugotoviti tudi, ali je spremenjena radijska frekvenca primerljiva v smislu sedmega odstavka 57. člena ZEKom-1, to je da imetniku omogoča izvajanje enakovrednih storitev, če razlogi za spremembno niso nastali po njegovi krivdi.
ZZDej člen 44, 44/1, 44/1-1, 76, 76a. ZJZP člen 64, 64/2. ZZdrS člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/2.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - javni razpis - merila za izbiro koncesionarja - delovne izkušnje - obrazloženost odločbe - odprava odločbe - sorazmernost posega
Sodišče kot neutemeljeno zavrača stališče toženke o splošno znani in pričakovani vsebini merila strokovnih oziroma delovnih izkušenj, po kateri naj bi moral vsak ponudnik izkazati izkušnje, ki se vežejo na pričakovani delavnik, ki naj bi bil polni delovni čas. Koncedenti morajo merila zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti natančno opredeliti v javnem razpisu, tako da je jasno, katere so zahtevane strokovne izkušnje in kako jih bo koncedent ovrednotil.
Organ v postopku podelitve koncesije nima povsem neomejenih pooblastil pri izbiri in uporabi meril za izbor. Polje proste presoje tistega, ki podeljuje koncesijo, omejujejo predpisi, ki določajo pogoje za podeljevanje koncesije kot tudi predpisi, ki predpisujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. To velja tudi v primeru, ko gre za reguliran poklic; v tem primeru zdravniške službe zobozdravnika. Če sme neka oseba opravljati poklic v Republiki Sloveniji le pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za opravljanje tega poklica, sme delati v Sloveniji le, če izpolnjuje te pogoje in s tem delom pridobivati izkušnje pri opravljanju poklica.
ZRTVS-1 člen 26. ZUS-1 člen 2, 23, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6.
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
Glede na nesporno dejstvo, da tožnikoma izpodbijana sklepa toženke z dne 28. 9. 2021 nista bila vročena pred vložitvijo njune skupne tožbe z dne 29. 9. 2023, je bila tožba tožnikov vložena preuranjeno. Nujnost kot razlog za vložitev tožbe pred vročitvijo izpodbijanih sklepov toženke (zaradi odločitve o začasni odredbi) ni zakonski razlog, ki bi ga lahko sodišče upoštevalo mimo določb ZUS-1 in preuranjene vložitve tožbe ne opravičuje niti ne vzpostavlja obstoja procesne predpostavke pravočasnosti tožbe iz 2. alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru prav tako ni sporno, da sta bila tožnika imenovana za člana Nadzornega sveta za mandatno obdobje, ki je poteklo že 26. 1. 2022. Zato predvsem glede na v tožbi postavljen tožbeni zahtevek po odpravi izpodbijanih sklepov, na katerega je na podlagi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 vezano sodišče sodi, da si tožnika v obravnavani zadevi ne moreta (več) izboljšati svojega pravnega položaja (niti) z odpravo izpodbijanih sklepov toženke, saj se v pravni položaj tožnikov z izpodbijanima sklepoma ne posega (več) odkar jima je nesporno že 26. 1. 2022 potekel mandat. S tem pa ni (več) izkazan njun pravni interes za tožbo, kar je sicer eden izmed taksativno predpisanih formalnih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za njeno vsebinsko obravnavo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZJZP člen 46, 46/3, 46/5. ZGJS člen 37, 37/1.
koncesija - podelitev koncesij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iizpodbijani sklep o nepriznanju sposobnosti v tem primeru ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - ničnost odločbe
Za sprejem odločitve, kakršna je vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je potrebna izrecna zahteva oziroma aktivno sodelovanje stranke, bodisi njen izrecen in nepreklicen odstop s funkcije člana Nadzornega sveta RTVS, bodisi prenehanje izpolnjevanja predpisanih pogojev za imenovanje (dosežena najmanj visokošolska izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj).
Med strankama v obravnavani zadevi ni niti sporno, da zahteve za postopek predčasne razrešitve člana Nadzornega sveta RTVS ni (bilo) in sploh ni bila nikoli podana, ne pred izdajo izpodbijanega sklepa in tudi ne pozneje.
varstvo ustavnih pravic - pacientove pravice - drugo sodno varstvo - res iudicata
Ker je bilo s sodbo opr. št. I U 387/2020-17 z dne 18. 1. 2023 že pravnomočno odločeno o zadevi, dodatno sedaj obravnavana tožba tožnika z dne 10. 3. 2023 ni dovoljena, na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (niti ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva za odločanje v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, zato tudi tožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede na določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ni dovoljena).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZZVZZ člen 62, 62b. ZKC člen 8.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - kontrola cen - uredba Vlade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov, to je zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Drugače, kot trdi tožnica, pa izpodbijana Uredba nima lastnosti posamičnega akta, saj ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti Uredbe).
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba je bila vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
ZUP člen 293, 293/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36-1, 36/1-4, 36/1-5.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objektov - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb drugega odstavka 293. člena ZUP odložil opravo izvršbe do dne 21. 9. 2022 do 8. ure. S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko je bilo odločeno, da se oprava izvršbe odloži, ni bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi.
Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da prepoved prodaje izdelkov (iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe) traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je bila njena vročitev opravljena 24. 2. 2021, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 24. 8. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožeča stranka z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
Tožnik je bil že dne 7. 12. 2020 izročen Republiki Srbiji. Sodišče je zato v konkretnem primeru zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski nadzor - prepoved opravljanja dejavnosti - stečaj - izbris iz registra - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 81. člena ZPP.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZKC člen 8. ZZVZZ člen 62, 62b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - kontrola cen - uredba Vlade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov, to je zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Uredba nima lastnosti posamičnega akta, saj ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti Uredbe).