ZUS-1 člen 32. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 17, 27, 27/3, 29, 29/1. ZMZ-1 člen 70.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predaja prosilca republiki bolgariji - obrazložitev odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dokazni standard - dokazno breme - diskrecijska klavzula - začasna odredba - suspenzivni učinek - zahteva za izdajo začasne odredbe - pritožba
'Države članice z odložitvijo predaje do sprejetja odločitve o prvi zahtevi za odlog zagotovijo, da je na voljo učinkovito pravno sredstvo. Učinkovito pravno sredstvo pa je, če tožena stranka počaka z izvršitvijo vsa, dokler ni odločeno s strani sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Če ima stranka zahtevek v zvezi s prepovedjo nečloveškega ravnanja, ki ni očitno neutemeljen, potem mora po praksi ESČP imeti pravno sredstvo zoper izpodbijani akt, ki stranko postavlja pod to tveganje, avtomatični suspenzivni učinek.
Za obravnavano zadevo je relevantno, da je bila tožba vložena dne 29. 5. 2023 (celo skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe), ko se šestmesečni rok za predajo še ni iztekel. Z vložitvijo tožbe dne 29. 5. 2023 je šestmesečni rok nehal teči in bo ta isti rok za predajo znova začel teči od dneva končne sodne odločitve o predaji. To pomeni, da Upravno sodišče ni imelo podlage, da bi tožbi ugodilo zaradi poteka roka za predajo iz člena 29(2) Dublinske uredbe.
Tožnica nima očitno neutemeljenega zahtevka glede varstva pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja v zvezi z tveganji ob sprejemu v azilni postopek v Bolgariji. To posledično pomeni, da mora biti po pravu EU in sodni praksi ESČP presoja tveganja v primeru predaje stroga ob upoštevanju načela medsebojnega zaupanja. Stroga presoja tveganja pa ne dopušča pristopa, po katerem bi bilo sprejemljivo postaviti popolno ločnico med policijskim postopkom pred formalnim sprejemom prošnje za mednarodno zaščito in sprejemom tujca oziroma prosilca po Dublinski uredbi.
Glede na to, da je tožena stranka sama ugotovila, da je praksa sodišč držav članic glede vračanja v Bolgarijo zelo raznolika, bi morala po strogi metodi presoje tveganja ugotavljati stanje v Bolgariji na podlagi zanesljivih in dovolj medsebojno dopolnjujočih se podatkov. V nasprotju s tem pa je štela, da informacije, ki jih je predložila tožnica ne morejo imeti posebne dokazne vrednosti v letu 2023. S temi informacijami je tožeča stranka izpolnila svoj del dokaznega bremena, ki se je potem prevalilo na toženo stranko, da bi odvrnila vsakršen dvom v kršitev 4. člena Listine.
Po mednarodni sodni praksi v tovrstnih primerih mora(ta) organ ali sodišče, tudi ne oziraje se na procesno aktivnost prosilca, informacije preveriti tudi po uradni dolžnosti in važno je, ali bi organu te informacije o stanju v relevantni državi morale biti poznane. V primeru obstoja takšnih informacij o stanju in ravnanju s tujci v Bolgariji, (bi) mora(la) po standardih mutatis mutandis iz sodbe v zadevi C.K. in ostali proti Sloveniji tožena stranka, upoštevajoč načelo vzajemnega zaupanja, pred odstranitvijo poskrbeti za ustrezno zagotovilo (potrditev), da bi odvrnila „vsakršen pomislek“ o možnem kršenju pravice iz 4. člena Listine oziroma da se “izključi vsakršna dejanska nevarnost“ nečloveškega ravnanja ali ponižujočega ravnanja v primeru predaje tožnice. V primeru tveganja za hudo kršitev kakšne druge temeljne človekove pravice pa mora tožena stranka v upravnem aktu pretehtati uporabo diskrecijske klavzule iz člena 17(1) Dublinske uredbe.
Natančna ocena dejstev in tveganja z vidika 3. člena EKČP, ki ustreza 4. členu Listine, pomeni, da mora sicer biti obveznost na prosilcu, da se sklicuje in utemelji individualne okoliščine, ki jih pristojni organ razumljivo ne more poznati, a mora po drugi strani biti obveznost tudi na strani pristojnega organa, da opravi posodobljeno oceno glede dostopa in funkcioniranja azilnega sistema v drugi državi, kamor naj bi bila prosilka predana, in da oceni ustreznost zagotovil pred kršitvijo omenjene pravice v praksi, kar pomeni, da mora pristojni organ tudi po uradni dolžnosti poiskati relevantne informacije.
Tožena stranka v primeru, kot je obravnavani, ne bi smela imeti možnosti vložiti pravnega sredstva zoper odločitev sodišča v prvi točki izreka te sodbe, in s tem odložiti pravnomočnost sodne odločbe, ki gre v prid prosilcu.
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
denacionalizacija - upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt
Sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Po vsebini svoje odločitve ustvarja zgolj učinek za potek konkretnega postopka. Z njim ni odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčna obveznost - višina obveznosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnica je odmerjeno davčno obveznost delno že plačala. To pomeni, da zgolj z višino odmerjene davčne obveznosti, ne da bi pri tem navedla, kolikšen znesek je ostal neplačan in kaj preostanek dolga pomeni za njeno poslovanje, prevzemanje pogodbeno že dogovorjenih obveznosti ne more izkazati težko popravljive škode.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6, 279/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva
Po presoji sodišča je toženka imela podlago za presojo, da predpostavke v zvezi s predmetno tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo niso izpolnjene in jo je utemeljeno zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za sprejeto odločitev o zavrženju tožnikove predmetne zahteve je bistvena ugotovitev, da je bila o takšni predhodni zahtevi tožnika in A. A. že sprejeta zavrnilna odločba z dne 6. 6. 2016, ki je glede na sodbo III U 240/2016 pravnomočna, dejansko stanje (v predmetni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila. Ker je izpodbijani sklep o zavrženju predmetne zahteve za izrek ničnosti pravilen in zakonit, pa navedeno dalje pomeni, da se sodišče v tem upravnem sporu ne more spustiti v vsebinsko obravnavanje predmetne zahteve in o njej sprejeti drugačne, torej vsebinske odločitve ter odločbe z dne 19. 1. 2004 izreči za nično.
ZCes-1 člen 114, 118. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - varovalni pas - poseg v varovalni pas - odstranitev objekta - pravni interes
Tožnikoma je bilo z dokončno izpodbijano odločbo naloženo, da odstranita objekte na njuni parceli št. 1444/1 k.o. ... Tožnika sta vložila izpodbojno tožbo, s katero sodišču predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi. Ker pa sta tožnika po lastnih zatrjevanjih sporne objekte odstranila, o čemer sta sodišču predložila dokazila in o čemer je sodišče obvestilo tudi toženo stranko, to pomeni, da do prisilne izvršitve odrejene obveznosti ne more (več) priti. Izpodbijana odločba zato za tožnika ne more več učinkovati tako, da bi bilo s tem poseženo v njun pravni položaj.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - zasebna lastnina
Premoženje, ki je predmet inšpekcijskega postopka, spada v stečajno maso, saj gre za premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka. Obravnavani upravni spor spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, ker bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Stečajni upravitelj ima v tem upravnem sporu položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - upravni spor - pravni interes
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava oz. razveljavitev v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe toženke in vrnitev zadeve v ponovni postopek, ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik v vmesnem času že bil pogojno odpuščen s prestajanja kazni zapora.
pooblaščenec - pooblastilo - podpis pooblastila - rok za predložitev pooblastila - zamuda roka - tožba - zavrženje tožbe
Ker se tožnica niti v tem roku (in ne do dne izdaje tega sklepa) na poziv k odpravi pomanjkljivosti v zvezi z vloženo tožbo ni odzvala ter sodišču ni bilo predloženo podpisano pooblastilo niti dokazilo, da ima oseba, ki je podpisala tožbo, opravljen pravniški državni izpit, predložena pa tudi ni bila jasna pisna odobritev tožničinega župana za opravljeno dejanje (vloženo tožbo), je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo (četrti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
izvolitev v naziv - izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi - merila za izvolitev v naziv - odločanje po prostem preudarku - avtonomija
Med strankama ni sporno, da tožnica izpolnjuje kvalitativne in kvantitativne pogoje za izvolitev v naziv (6.a točka 4. člena in 6a točka 6. člena Pravilnika o pogojih in postopku za izvolitev v raziskovalne nazive). V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, pa lahko Znanstveni svet predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS (četrti odstavek 134. člena Pravilnika). Toženka je z določitvijo določnih kriterijev v 3. do 7. členu ter 13. členom Pravilnika zožila manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Utemeljen je po presoji sodišča tožbeni očitek, da iz odločbe niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, da je toženka v 13. členu Pravilnika določene podatke o delu tožnice upoštevala pri svojem odločanju in jih tudi vsebinsko poglobljeno vrednotila, kar bi dalo podlago za sklepanje, da je izdala odločbo v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.
Prepričljiv je tožbeni očitek o neopredeljenosti toženkine ugotovitve, da toženka ni identificirala nobenega pomembnega preboja tožnice v zadnjem izvolitvenem obdobju, ki bi bistveno nadgradil njene prejšnje rezultate. Sodišče dodaja, da argument izpodbijanega sklepa, da je doseganje pomembnih prebojev oziroma izkazovanje nadpovprečne znanstvene odličnosti, eden izmed osnovnih vsebinskih kriterijev, ki ga ZS KI upošteva pri presoji primernosti kandidatov za izvolitve v nazive, še posebej, ko gre za izvolitev v najvišji naziv - znanstveni svetnik, nima podlage v materialnopravni podlagi, na kar pravilno opozori tožnica. Utemeljeno tožnica opozori tudi, da so pojmi „pomembni preboji“ in „nadpovprečna znanstvena odličnosti“, ki jih je toženka uporabila za zavrnitev imenovanja v naziv, abstraktni pojmi, ki brez vsebinske opredelitve in posledične odsotnosti uporabe v tožničinem primeru, ne omogočajo preizkusa zakonitosti odločanja po prostem preudarku. Sodišče ponavlja, da se toženka sicer na podlagi 13. člena Pravilnika samostojno odloči o upravičenosti predlagane izvolitve, kar pa ne pomeni, kot že navedeno, da njegovo odločanje ni nevezano, saj mora odločiti v zakonskih okvirih, v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnica je v odgovoru na dopis le pavšalno zatrjevala, da je do prepozno vložene tožbe prišlo zaradi napake pri dostavi pošte, pri čemer ni navedla nobenih konkretnih okoliščin ali dokaznih predlogov, ki bi utemeljevali pravočasnost tožbe. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena dne 28. 9. 2021. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel dne 28. 10. 2021. Tožnica je tožbo vložila dne 4. 11. 2021 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslala tožbo), saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šola - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - tožbeni zahtevek - vezanost na tožbeni zahtevek
Tožeča stranka je na poziv tožnika, da je treba konkretizirati tožbeni zahtevek, odgovorila zgolj s konkretizacijo tožbene naracije, ni pa tožeča stranka kljub dvakratnemu opozorilu v istem pozivu dopolnila tožbenega zahtevka. V upravnih sporih zaradi varstva ustavnih pravic mora biti nezakonito dejanje navedeno v izreku sodbe, v primeru, da se tožbi ugodi. Pri tem pa je sodišče vezano na tožbeni zahtevek.
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava oz. razveljavitev v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe toženke in vrnitev zadeve v ponovni postopek, ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik v vmesnem času že bil premeščen v drug zavod.
ZDavP-2 člen 143. ZUP člen 113, 242. ZUS-1 člen 36, 36-1, 36/1-6.
davčna izvršba - nadomestni sklep - stroški upravnega postopka - uspeh v postopku - breme stroškov postopka - absolutno zastaranje - odpis dolga - pravni interes
V delu, v katerem je davčni organ zavrnil zahtevek za vračilo stroškov postopka, ima tožnica prav, ko navaja, da je odločitev napačna glede nepriznavanja stroškov upravnega postopka, ki se nanaša na stroške odvetniškega zastopanja v zvezi s (prvo) pritožbo, ki jo je davčni organ rešil na prvi stopnji in izdal nadomestni (izpodbijani) sklep po prvem odstavku 242. člena ZUP. Pri tem davčni organ ni upošteval določb drugega odstavka 113. člena ZUP.3 V obravnavanem primeru gre za postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal ugodno, kar pomeni, da gredo v tem primeru stroški v breme organa.
V zadevi pa ni (več) sporno, da je pravica do izterjave v tej zadevi obravnavanega davčnega dolga absolutno zastarala, saj tožnica sama navaja, da ji je bil v tej zadevi izterjevani dolg v celoti odpisan, kar potrjuje tudi toženka v pripravljalni vlogi. Zato si po presoji sodišča tožnica s tožbo tudi v primeru uspeha v upravnem sporu glede tega ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 106, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
RTV prispevek - vročitev odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - obrazloženost odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ je na podlagi drugega in tretjega odstavka 106. člena ZUP v povezavi s prvim podstavkom 104. člena ZUP odločil o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tako, da je le-tega skladno z v uvodu navedenimi zakonskimi določbami ZUP v izreku zavrgel (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). V nasprotju s tem pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisal, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Ker stranka in strankina sestra v predlogu okoliščin ni verjetno izkazala, je RTV Slovenija odločila v skladu 106. člen ZUP. Takšna odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka, saj se sklep ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ZEKom-1 člen 57, 57/2, 57/2-3, 57/7. ZUS-1 člen 32.
dodelitev radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence - območje pokrivanja
Sodišče sodi, da je treba že med postopkom spremembe ODRF, uvedenim po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 57. člena ZEKom-1, kolikor imetnik ODRF poda takšne navedbe, ugotoviti tudi, ali je spremenjena radijska frekvenca primerljiva v smislu sedmega odstavka 57. člena ZEKom-1, to je da imetniku omogoča izvajanje enakovrednih storitev, če razlogi za spremembno niso nastali po njegovi krivdi.
ZZDej člen 44, 44/1, 44/1-1, 76, 76a. ZJZP člen 64, 64/2. ZZdrS člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/2.
koncesija - koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - javni razpis - merila za izbiro koncesionarja - delovne izkušnje - obrazloženost odločbe - odprava odločbe - sorazmernost posega
Sodišče kot neutemeljeno zavrača stališče toženke o splošno znani in pričakovani vsebini merila strokovnih oziroma delovnih izkušenj, po kateri naj bi moral vsak ponudnik izkazati izkušnje, ki se vežejo na pričakovani delavnik, ki naj bi bil polni delovni čas. Koncedenti morajo merila zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti natančno opredeliti v javnem razpisu, tako da je jasno, katere so zahtevane strokovne izkušnje in kako jih bo koncedent ovrednotil.
Organ v postopku podelitve koncesije nima povsem neomejenih pooblastil pri izbiri in uporabi meril za izbor. Polje proste presoje tistega, ki podeljuje koncesijo, omejujejo predpisi, ki določajo pogoje za podeljevanje koncesije kot tudi predpisi, ki predpisujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. To velja tudi v primeru, ko gre za reguliran poklic; v tem primeru zdravniške službe zobozdravnika. Če sme neka oseba opravljati poklic v Republiki Sloveniji le pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za opravljanje tega poklica, sme delati v Sloveniji le, če izpolnjuje te pogoje in s tem delom pridobivati izkušnje pri opravljanju poklica.
varstvo ustavnih pravic - pacientove pravice - drugo sodno varstvo - res iudicata
Ker je bilo s sodbo opr. št. I U 387/2020-17 z dne 18. 1. 2023 že pravnomočno odločeno o zadevi, dodatno sedaj obravnavana tožba tožnika z dne 10. 3. 2023 ni dovoljena, na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (niti ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva za odločanje v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, zato tudi tožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede na določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ni dovoljena).
ZRTVS-1 člen 26. ZUS-1 člen 2, 23, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6.
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
Glede na nesporno dejstvo, da tožnikoma izpodbijana sklepa toženke z dne 28. 9. 2021 nista bila vročena pred vložitvijo njune skupne tožbe z dne 29. 9. 2023, je bila tožba tožnikov vložena preuranjeno. Nujnost kot razlog za vložitev tožbe pred vročitvijo izpodbijanih sklepov toženke (zaradi odločitve o začasni odredbi) ni zakonski razlog, ki bi ga lahko sodišče upoštevalo mimo določb ZUS-1 in preuranjene vložitve tožbe ne opravičuje niti ne vzpostavlja obstoja procesne predpostavke pravočasnosti tožbe iz 2. alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru prav tako ni sporno, da sta bila tožnika imenovana za člana Nadzornega sveta za mandatno obdobje, ki je poteklo že 26. 1. 2022. Zato predvsem glede na v tožbi postavljen tožbeni zahtevek po odpravi izpodbijanih sklepov, na katerega je na podlagi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 vezano sodišče sodi, da si tožnika v obravnavani zadevi ne moreta (več) izboljšati svojega pravnega položaja (niti) z odpravo izpodbijanih sklepov toženke, saj se v pravni položaj tožnikov z izpodbijanima sklepoma ne posega (več) odkar jima je nesporno že 26. 1. 2022 potekel mandat. S tem pa ni (več) izkazan njun pravni interes za tožbo, kar je sicer eden izmed taksativno predpisanih formalnih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za njeno vsebinsko obravnavo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).