ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe s fikcijo opravljena 29. 3. 2023. To pomeni, da je od naslednjega dne, torej od 30. 3. 2023, treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 29. 4. 2023. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo priporočeno po pošti oddala šele 3. 5. 2023, zato je tožba vložena prepozno.
V obravnavani zadevi je tožnica tožbo umaknila, ker je drugostopenjski organ po vložitvi tožbe zaradi molka organa pozneje med sodnim postopkom izdal upravni akt in odločil o tožničini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi tožničine izjave o umiku z dne 5. 9. 2023 ravnalo, kot mu narekuje tretji odstavek 39. člena ZUS-1, in predmetni postopek ustavilo.
Pravilnosti ravnanj in odločb sodišč, storjenih oziroma izdanih v sodnih postopkih sodišče v upravnem sporu ne more presojati, saj je sodno varstvo glede teh postopkov tožniku zagotovljeno v okviru instančnih sodnih postopkov. Izpodbijanih sodnih aktov in dejanj glede na njihovo naravo kot aktov sodišč pa tudi ni mogoče šteti za posamične akte oziroma dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
upravni spor - upravni akt - pristojnost - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Akt, ki (v izreku) ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ne posega v tožnikov pravni položaj. Prav za tak akt gre v obravnavanem primeru. Z izpodbijano odločbo, ki pomeni enega od načinov končanja postopka nadzora, namreč tožniku ni bila odmerjena davčna obveznost. Z njo tudi ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali pravni koristi. V njej so vsebovane zgolj ugotovitve opravljenega postopka nadzora, ki so vsebovane tudi v zapisniku, in sicer so navedena konkretna tožnikova ravnanja, s katerimi je po ugotovitvah organa kršil peti odstavek 7. člena ZDavPR.
ZPP člen 80, 81. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1.
sposobnost biti stranka - začetek stečajnega postopka - pravdna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti - odobritev tožbe
V primerih, ko je stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.
Obveznost, ki se prisilno izvršuje v izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, vpliva na obseg stečajne mase, saj gre za obveznost v zvezi s premoženjem stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka. Obravnavani upravni spor zato spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, saj bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Po presoji sodišča bi predmetni upravni spor lahko vplival na obseg stečajne mase, to pa pomeni, da mora stečajnega dolžnika v tem upravnem sporu zastopati stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Tožnik sam nima procesne sposobnosti, da bi sam vložil predmetno tožbo v upravnem sporu. Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Ker stečajni upravitelj vložene tožbe ni odobril, gre za neobstoječe dejanje tožnika. Zato je sodišče tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje tožbe - izvršitev izpodbijanega upravnega akta - posredovanje dokumentov
Morebitna ugoditev tožbi, ki bi pomenila odpravo izpodbijane odločbe, s katero je bila zavezancu naložena obveznost posredovanja podatkov, bi bila brezpredmetna, saj je bila obveznost zavezanca izpolnjena s tem, ko so bili podatki prosilcu razkriti, vrnitev v stanje pred izdajo izpodbijane odločbe pa v primeru razkritja oziroma posredovanja zahtevanih informacij že po naravi stvari ni več mogoča.
Sodišče v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavi postopek, če se tožba umakne. Iz tožničinih navedb jasno izhaja, da pri tožbi ne vztraja in sodišču predlaga, naj s sklepom ustavi postopek v tem upravnem sporu. To pomeni, da nedvoumno umika tožbo, zaradi česar je sodišče postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - pravni status zemljišča ob podržavljenju
Stavbna zemljišča so le tista, ki so bila po svojem pravnem statusu (ki jim ga je določil predpis) stavbna že ob podržavljenju ali pa so bila kot taka podržavljena, ne pa npr. tista, ki so bila podržavljena kot kmetijska, četudi z namenom uporabe za gradnjo. Zato tudi ni pomembno, kakšna je bila dejanska raba zemljišča ob podržavljenju, niti kakšen je sedanji pravni status teh zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik pritožbo v predmetnem postopku vložil sam, o njej pa je bilo tudi že odločeno, niti z morebitnim uspehom v tožbi ne bi izboljšal svojega pravnega položaja
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna tožba - poziv na popravo - zavrženje tožbe
Tudi upoštevaje tožnikovo vlogo z dne 28. 7. 2023 je tožba še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj ni mogoče ugotoviti, kateri upravni akt se z njo izpodbija oziroma kaj je predmet spora. Tožnik tudi ni navedel tožene stranke, razlogov zakaj toži, ni postavil tožbenega zahtevka in tožbi ni priložil obveznih prilog, kar pomeni, da v sodno določenem roku ni odpravil njenih pomanjkljivosti.
zavarovalni nadzor - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - odredba o odpravi kršitev - pokojninski načrt - pokojninska renta - obrestna mera
Predložitve ZTP kot priloge zahtevi za odobritev se s citirano zakonsko določbo izrecno ne zahteva. Pač pa se jo po presoji sodišča zahteva posredno, in sicer preko vsebine pokojninskega načrta, ki je nedvomno priloga zahtevi. Po drugem odstavku 224. člena ZPIZ-2 (vsebina pokojninskega načrta) namreč zadevni pokojninski načrt kot oblikovani pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, kot se ureja v drugem odstavku 340. člena istega zakona in ki se izplačuje v skladu z določbami drugega odstavka 348. člena, poleg splošnih pogojev zavarovanja določa oziroma vsebuje tudi način izračunavanja pokojninske rente. Enako določbo vsebuje 349. člen ZPIZ-2, ki določa obveznosti izplačevalca zadevne pokojninske rente iz 348. člena istega zakona, in ki v prvem odstavku določa, da izplačevalec določi pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninske rente in torej tudi vsebine, ki so vključene v ZTP, v pokojninskem načrtu. Čim so ZTP vključeni v pokojninski načrt, pa je tudi spremembo ZTP šteti za spremembo načrta, za katero je v skladu z devetim odstavkom 225. člena ZPIZ-2 predpisana odobritev. To pa pomeni, da ima toženka prav, ko z izpodbijanim aktom odreja tožeči stranki, da zaradi že omenjenih sprememb tehnične obrestne mere zahteva odobritev spremembe pokojninskega načrta s strani ministra za delo.
Banka Slovenije - izredni ukrep - predlog za obnovo postopka - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) - sklicevanje na stališče sodne prakse - sodba ESČP kot obnovitveni razlog
Tožeča stranka se v predlogu ne sklicuje na nobenega od razlogov, ki so pogoj za obnovo. Sklicuje se na sodbo ESČP in s tem na stališča sodne prakse, ki so materialnopravne in procesne narave in ki zato ne morejo biti razlog za obnovo zadevnega postopka upravnega spora.
državna štipendija - pravica do državne štipendije - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - odstop tožbe pristojnemu sodišču
ZDSS-1 določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene; (točka 3.c prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) ter v socialnih sporih, za katere tako določa zakon (tretji odstavek 7. člena ZDSS-1). Po določbah ZŠtip-1 je državna štipendija namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen).
Tožnik je dne 31. 7. 2023 tožbo na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 umaknil in predlagal, naj se mu na podlagi 25. člena ZUS-1 priznajo stroški postopka. Zaradi umika tožbe je sodišče postopek ustavilo (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
ZEN člen 48, 48/5, 48/6, 51. ZUreP-2 člen 199, 199/3.
parcelacija - javna cesta - preizkus odločbe - evidentiranje urejene meje in parcelacije
Na podlagi drugega odstavka 52. člena ZEN se spremembe v katastru (in s tem posledično v morebitnih povezanih evidencah) evidentirajo (šele) po dokončnosti odločbe in ne v času, ko teče rok za pritožbo. Že zato od pritožnikov ni mogoče zahtevati, da bodo v okviru trditvene podlage natančno navajali, v čem se izvedena parcelacija razlikuje od tiste, načrtovane v razlastitvenem elaboratu in dovoljene z aktom državnega organa, saj bi bilo za to v številnih primerih potrebno geodetsko znanje. Zato tožnika, ki v tožbi podrobneje pojasnita svoj ugovor, da se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije iz OPN MOL ID, kar podkrepita z novimi dokazi, tj. izpisom iz Urbinfo, ne navajata novih dejstev, medtem ko navedenega dokazila pred dokončnostjo odločbe zaradi zakonske ureditve nista mogla predložiti.
Toženka se o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je geodetska uprava preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje, pa ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. Poleg tega se drugostopenjski organ o relevantnih tožnikovih trditvah ni izrekel, ker je napačno štel, da neskladja ne zatrjuje. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
Ali je parcelacija izvedena tako, kot je dovoljena, mora ugotoviti upravni organ, v tem primeru geodetska uprava, ki je za tako, strokovno ugotovitev, tudi strokovno usposobljena. Zoper tako ugotovljeno dejansko stanje (oziroma razloge, na katerih temelji) pa mora biti strankam zagotovljeno pravno sredstvo.
javni razpis - imenovanje notarja - ustavitev postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja po presoji sodišča ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim po vsebini ni odločeno o nobeni materialnopravno priznani pravici, obvezosti ali pravni koristi tožnice. Zoper sklep o ustavitvi postopka je sicer po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 dopusten upravni spor, saj gre za sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan oziroma ustavljen. Vendar je tudi v tem primeru za dopustnost upravnega spora po najnovejši sodni praksi Vrhovnega sodišča, za razliko od pred tem uveljavljene sodne prakse, (Sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 120/2022 z dne 24. 8. 2022) med drugim bistvena tudi presoja, ali je z navedenim procesnim sklepom poseženo v pravico ali pravno varovan interes stranke, saj ima stranka le v takem primeru pravni interes za njegovo izpodbijanje v upravnem sporu. Z izpodbijano odločitvijo, sprejeto v postopku imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, po ugotovitvi sodišča ni bilo poseženo v nobeno strankino pravico ali pravno korist, niti se z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici ne nalaga nobena obveznost, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Zato sklepa o ustavitvi postopka imenovanja notarja v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
COVID-19 - epidemija - tek rokov - zavrženje pritožbe
Tožnik zmotno uveljavlja, da glede na razglašeno epidemijo bolezni COVID-19 roki niso tekli do 1. 2. 2021 in da je zato 15. 2. 2021 vložena pritožba pravočasna.
Res je, da je bila v relevantnem času, ko je tekel rok za pritožbo, razglašena epidemija. In sicer je bila epidemija v tem času razglašena z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 190/2020), ki je veljal od 18. 12. 2020 do 16. 1. 2020, in Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 5/2021), ki je veljal od 17. 1. 2021 in se je uporabljal do 17. 3. 2021. Vendar pa z nobenim predpisom v temu času ni bil prekinjen tek rokov za vložitev pravnih sredstev v upravnih postopkih.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravna sredstva - izkoriščenost pravnih sredstev - dokončni upravni akt
Prvostopni organ je v izpodbijanem sklepu podal napačni pravni pouk, da se lahko neposredno vloži tožba v upravnem sporu. Ne glede na navedeno pa se tožba v upravnem sporu lahko vloži le zoper dokončni upravni akt, kar pa izpodbijani sklep skladno z 229. in 233. členom ZUP ter drugim odstavkom 67. člena ZLS (še) ni, saj tožeča stranka zoper njega še ni vložila pritožbe, o kateri bi odločal župan Občine Tabor.
ZUP člen 87, 87/1, 98. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - naslov za vročanje - dejanska seznanitev - osebna vročitev - fikcija vročitve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po presoji sodišča je dokazan resen dvom v pravilnost in zakonitost vročitve in je treba šteti, da je tožbeni rok začel teči takrat, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila z izpodbijano odločbo.