upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v upravnem sporu je (le) oseba, ki je bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje upravnega akta. Iz te zakonske določbe jasno izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zastopnik javnega interesa - prepozna tožba
Rok trideset dni od vročitve akta, s katerim se je končal postopek, velja tudi za zastopnika javnega interesa. V primeru, če mu ta akt ni bil vročen, sme vložiti tožbo v istem tožbenem roku, ki ga ima na voljo stranka, v korist katere je bil ta akt izdan, torej v tridesetih dneh od vročitve akta, s katerim se je postopek izdaje upravnega akta končal, tej stranki. Zastopnik javnega interesa torej nima posebnega roka za tožbo, ki bi se razlikoval od strank, saj bi bilo v takem primeru nejasno, ali je upravni akt postal pravnomočen ali ne.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot v obrazložitvah izpodbijanih odločb pravilno pojasnjuje že toženka, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe A. A. in ne tožnik, posledično pa glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu. Poleg tega v postopku z izpodbijano odločitvijo tudi ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ker se z izpodbijano odločbo ni odločilo o registraciji znamke stranke z interesom, pač pa je z njo toženka zavrnila ugovor vložen v zvezi s prijavo znamke, tožnik ne predlaga ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje. Z odločbo kot je izpodbijana - zavrnitev ugovora, vlagatelj prijave ne pridobi pravice uporabe. Izključne pravice, tudi pravico uporabe iz znamke ureja prvi odstavek 47. člena ZIL-1, pravico do uporabe pa pridobi prijavitelj šele z dnevom vpisa v register, kot določa 76. člen ZIL-1. S predlogom, kot ga je postavil tožnik, se zato sporno pravno razmerje ne bi uredilo, zato potreba po ureditvi stanja ni izkazana. Tožnik navaja, da ima ravnanje toženke za neposredno posledico to, da tožnik ne more tržiti izdelkov pod svojo blagovno znamko, ravnanje toženke pa tožniku preprečuje izvedbo njegovega poslovnega načrta, vse vezano na uporabo znamke stranke z interesom. V zvezi s tem pa tožnik svojih navedb ni konkretiziral niti dokazno utemeljil in izkazal vzročne zveze med navajano škodo in izdano izpodbijano odločbo.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZGO-1 člen 156a.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi). O tem je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v inšpekcijski odločbi, tudi ni spremenila.
ZUP člen 147, 260, 260/1, 260/1-4. ZUS-1 člen 20, 20/3.
obnova postopka - rok za obnovo postopka - tožbene novote
Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnica ne navaja nobenega razloga za obnovo postopka, posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
Z novimi navedbami v tožbi, ki jih je sodišče štelo za prepozne, da pa tudi če ne bi bile prepozne, je ugotoviti, da dopis Sklada ne rešuje nikakršnega predhodnega vprašanja, zato tudi okoliščina ni verjetno izkazana.
V primeru dvostopenjskega upravnega odločanja je postopek končan, ko drugostopenjski organ odloči o pritožbi zoper prvostopenjski akt. Takrat nastopi učinek dokončnosti upravnega akta, o dokončnih upravnih aktih pa odloča sodišče v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Tožnik je tožbo vložil 7. 2. 2022, torej skoraj deset mesecev pred dokončnostjo izpodbijane odločbe. Taka tožba je glede na zgoraj pojasnjeno preuranjena, zato jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
vloga - vrnitev v prejšnje stanje - podpis - lastnoročni podpis - fikcija vročitve - prepozna tožba
Tožba je bila vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna. Kolikor tožničine navedbe predstavljajo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ta prav tako ni pravočasen.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - potek roka - pravni interes - umik predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je tožena stranka z vlogo z dne 29. 3. 2023 prevzela odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito po vsebini in se je izrekla, da ne bo predala tožnika Hrvaški po Dublinski uredbi, sodišče na podlagi vloge tožnika z dne 4. 4. 2024 ugotavlja, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Razloge bi tožnik lahko uveljavljal že s pritožbo oziroma v upravnem sporu, v koliko bi zoper odločbo pravna sredstva uporabil, vendar tega ni storil.
Tožnik istih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more uveljavljati v tožbi zoper izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno o izrednem pravnem sredstvu, to je zahtevi za izrek ničnosti odločbe.
upravni spor - sklep o odlogu izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odlog izvršbe ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava in ne pomeni podlage za varstvo tožničinih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Odlog upravne izvršbe prav tako ne more biti pravica strank. Glede na navedeno izpodbijana odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1.
V predmetni zadevi je šlo za samovoljno oblastno ravnanje tožene stranke, o katerem je bila tožeča stranka obveščena z obvestilom, ki ima naravo in posledice končne odločitve tožene stranke po ZPGOPEK.
Prepovedi, izrečene v zvezi z določenim objektom, ne predstavljajo ovire v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo ostalih objektov na zemljišču, tudi ne pomožnih objektov kot je oporni zid. Gradbeno dovoljenje investitorju ni bilo izdano, kolikor pa mu je bila zahteva nepravilno zavržena, to ni poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist, saj izpodbijani sklep ne pomeni izdanega gradbenega dovoljenja ter tudi ne dovoljenja za gradnjo.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Iz tožnikovega ravnanja je razvidno, da je s tem, ko je zapustil azilni dom in ni sporočil, kje se nahaja, prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. Stik s pooblaščenko kljub temu, da ni v Republiki Sloveniji, po presoji sodišča ne pomeni, da ni bila tožnikova zapustitev azilnega doma samovoljna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge
Sodišče sodi, da je toženka glede na javni razpis in razpisno dokumentacijo ter glede na vsebino tožnikove vloge pri vrednotenju slednje po merilu "Povečanje energetske učinkovitosti" pravilno upoštevala Elaborat gradbene fizike, izdelan s strani C. C.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
inšpekcijski postopek - vpogled v upravni spis - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - odločitev procesne narave - upravni akt - aktivna legitimacija
Sklep prvostopenjskega organa o zavrnitvi predloga za vpogled v listino upravnega spisa tako ne uživa samostojnega sodnega varstva, saj ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Tožbo tretjega tožnika, mladoletnega sina prvih dveh tožnikov, je sodišče zavrglo, ker tretji tožnik v upravnem postopku ni bil stranka postopka oziroma stranski udeleženec.
Ker tožnik v upravnem postopku ni vzpostavil objektivnega dvoma v rešitve projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti, so tožnikovi dokazni predlogi za ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje nerelevantni, poleg tega pa je tožnik z dokaznimi predlogi tudi prekludiran, saj jih ni podal že v upravnem postopku, prepoznega uveljavljanja dokaznih predlogov pa tudi ni opravičil.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZVis člen 66, 66/1, 71.
disciplinska komisija - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Področje sankcioniranja študentov v disciplinskih postopkih spada v okvir ustavnega načela avtonomije državne univerze, razen v primerih, ko ravnanje univerze trči ob katero drugo pravico študenta, varovano z ustavno določbo na isti ravni ustavnopravnega varstva. Po presoji sodišča ugotovitev disciplinske odgovornosti študenta in izrek disciplinske sankcije ukora sama po sebi ne vplivata na pravico študenta do enakega dostopa do izobraževanja na visokošolskem zavodu in ne predstavljata odločitve toženke o pridobitvi ali prenehanju tožnikovega študentskega statusa.Tožniku izrečen ukrep po presoji sodišča ne seže izven področja toženkine avtonomije in njenega internega delovanja, zato izpodbijani odločbi nista bili izdani v okviru upravne funkcije univerze.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odločanje o izdaji soglasja iz tretjega odstavka 35. člena GZ predstavlja odločitev o materialnopravno določeni pravici, ki je utemeljena na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, in s čimer se posega v pravni položaj posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem sporu. Gre torej za upravni akt, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Glede na navedeno sodišče tožbo, ki se nanaša na izpodbijano odločbo v delu o zavrnitvi izdaje soglasja za izgradnjo podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste in za izgradnjo cestnega priključka za priključitev načrtovanih stavb na občinsko javno cesto, obravnava vsebinsko. Prvostopenjski organ (kot tudi ne drugostopenjski organ) se ni opredelil do tožničine zahteve na podlagi tretjega odstavka 35. člena GZ, torej, ali sme tožnica zaradi gradnje priključka na javno cesto in zaradi gradnje podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste (fizično) poseči v javno cesto. Po oceni sodišča namreč oba posega nedvomno terjata poseg vanjo, upravljavec te javne občinske ceste pa je po 11. členu v zvezi s 13. členom Odloka upravni organ, tj. Občina Log - Dragomer, ki je v zadevi tudi že odločal/a.