razlastitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna cesta
Razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ko ima razlastitveni zavezanec zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični dejansko (že) omejeno, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Če do tega ne pride v roku 30 dni od poziva, lahko vloži zahtevo za razlastitev.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na izpis iz uradne evidence azilnega doma je tožnik 24. 2. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Tudi glavne obravnave se tožnik ni udeležil.
Toženka pri svojem stališču vztraja tudi v ponovljenem postopku. S tem pa je toženka ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Odstopanj od tega pravila v zakonu ni. Vrhovno sodišče RS je tako v sodbi I Up 183/2016 z dne 29. 6. 2016 (to stališče pa je ponovilo tudi v več drugih zadevah, npr. sodbi X Ips 27/2020) pojasnilo, da lahko toženka od vezanosti na stališče sodišča odstopi, in sicer tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč (npr. če je v trenutku ponovnega odločanja upravnega organa treba uporabiti kasneje spremenjen materialni zakon; če je zakon razveljavilo Ustavno sodišče; če je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s kasnejšim stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejelo v bistveno enakem primeru). V teh primerih namreč ne gre za dopusten odstop od vezanosti na pravno mnenje in stališče sodišča, temveč za pravni položaj, v katerem teh mnenj in stališč v ponovljenem postopku ni mogoče uporabiti, ker so se spremenile bodisi dejanske, bodisi pravne okoliščine v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti. Zato je tudi vezanost upravnega organa mogoče zahtevati le ob nespremenjenih podlagah za ponovno odločanje. V obravnavanem primeru pa so pravne podlage, na katerih je sodišče izoblikovalo svoje stališče v sodbah I U 1424/2017 in I U 261/2020 enake, enake pa so tudi dejanske okoliščine.
začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka predlog za izdajo začasne odredbe utemeljuje zlasti z navajanjem, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi zavarovanja ustavno varovanega načela zakonitosti delovanja lokalne samouprave in načela delitve oblasti. Vprašanje (ne)zakonitosti izpodbijanih aktov in s tem povezano vprašanje razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom, kakor delno tudi (strokovnim) organom občinske uprave, pristojnim za finance, bo predmet vsebinske presoje tožbe, tožeča stranka pa ni izkazala nastanka težko popravljive škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega predpisa, ki bi bila ob odpravi posledic, na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu, za tožečo stranko težko popravljiva škoda oziroma da so posledice izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja. V kolikor se bo v postopku odločanja o tožbi izkazalo, da je le-ta utemeljena, bo odločitev veljala ne glede na morebitne menjave predstavnikov na strani tožeče stranke ali tožene stranke. Sodišče tudi ocenjuje, da zaradi izvršitve izpodbijanih aktov ne bo nesorazmerno prizadeta javna korist, saj bo do končne odločitve v upravnem sporu odločitve o korporacijskih upravičenjih ustanoviteljice Mestne občine Maribor v Javnem holdingu Maribor d.o.o. sprejemala tožena stranka, ki lahko kot kolektivni organ sprejema svoje odločitve zgolj z večino glasov, pri čemer pa so tako tožeča stranka kot tožena stranka predstavniki ljudstva, izvoljeni s strani občanov, in gre torej v vsakem primeru za politične funkcije.
sklep o dovolitvi izvršbe - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova - zavrženje prošnje - pravni interes za tožbo
Po izdaji izpodbijanega sklepa je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, s sklepom št. 06122-1847/2017-425 z dne 17. 8. 2022 ustavil upravno izvršbo 2. točke izreka inšpekcijske odločbe št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020, ki je bila dovoljena z izpodbijanim sklepom. V obrazložitvi navaja, da je tako ravnal zato, ker je bil izvršilni naslov (inšpekcijska odločba št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020) s pravnomočno sodbo tega sodišča I U 1867/2020 z dne 16. 6. 2022 odpravljena.
Navedeno pomeni, da je bil izvršilni postopek, ki se je začel z izpodbijanim sklepom št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021, z navedenim sklepom z dne 17. 8. 2022 ustavljen. Izvršilnega postopka, v katerem bi prvostopenjski organ lahko ponovno odločal o izpodbijanem delu sklepa o dovolitvi izvršbe, torej ni več. To posledično pomeni, da se pravni položaj tožnice z odpravo izpodbijanega dela sklepa št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021 že pojmovno ne more več izboljšati in da tožnica zato očitno nima pravovarstvene potrebe, ki jo zasleduje s tožbo.
poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarni upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča tožba, kljub dopolnitvi oziroma popravi ni popolna in razumljiva, saj tožnik ni sledil navodilom sodišča iz sklepa I U 788/2023-3 z dne 25. 5. 2023. Zato je sodišče, po ugotovitvi, da so pomanjkljivosti tožbe take, da onemogočajo obravnavanje zadeve, tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 62, 88, 88/1.
rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - sodne počitnice / poletno poslovanje - jezik v postopku - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Potrdilo o vročitvi, tj. povratnica, je po svoji naravi javna listina, za katero velja domneva o resničnosti vsebine javne listine, dokler se ne dokaže nasprotno.
Upravni postopek se vodi v uradnem jeziku, tj. v slovenskem jeziku. Organu pri tem ni treba zagotavljati prevoda uradnih pisanj, vključno z akti, s katerimi se konča postopek in mora stranka v primeru nerazumevanja sama poskrbeti za prevod.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28. ZUP člen 153, 153/3, 222, 222/3.
molk organa - uveljavljanje ničnosti - rok za izdajo odločbe - sklep o prekinitvi postopka
Sodišče v zvezi s sklepom o prekinitvi postopka z dne 12. 4. 2018 ugotavlja, da je rok za izdajo odločbe potekel še preden je drugostopenjski organ izdal omenjeni sklep o prekinitvi. Molk organa je tako nastopil ne glede na določbe tretjega odstavka 153. člena ZUP z vezi s tretjim odstavkom 222. člena ZUP. Navedeno še toliko bolj velja v okoliščinah, (i) ko je tožnica sklep o prekinitvi postopka prejela po tem, ko je vložila tožbo zaradi molka, pri čemer tožnica tudi sicer ne bi mogla vložiti samostojne tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, in (ii) ker je tožba zaradi molka organa možna tudi, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, postopek pa ni bil ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1), kar je dejansko stanje tudi v času odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 7. 2023 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 19. 2. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, česar tožnikov pooblaščenec niti ne zatrjuje, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
Upravni organ (pri čemer iz uvoda odločbe izhaja, da je odločbo sprejel/a: Občina Lenart, Župan Občine Lenart, Občinska uprava - torej prvostopenjski in drugostopenjski organ, kar je po oceni sodišča očitna pomota glede na podpis odločbe s strani župana) ni bil stvarno pristojen za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Za odločitev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ima v tem primeru pristojnost Ministrstvo za naravne vire in prostor kot ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba v celoti odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.
ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 3, 3-2, 19, 19/1. ZUTD člen 163, 167, 168. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dejavnost posredovanja začasne delovne sile - delo na črno - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pravni učinek odločb - pravni interes
Z izbrisom tožeče stranke iz Poslovnega registra Slovenije, kar vključuje prenehanje opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu, je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek. Izpodbijana prepoved tožeče stranke ne zavezuje več in ne posega v njen pravni položaj oziroma ne vpliva več nanjo, saj tožeča stranka nima več položaja samozaposlene osebe, za katero prepoved velja. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo v nov postopek tožeča stranka ne more več doseči izboljšanja pravnega položaja zase kot podjetnika, saj podjetniške dejavnosti ne opravlja več. Zaradi navedenega izrečena prepoved zanjo ni več pravno pomembna in v njen pravni položaj ne posega. Tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe je procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) inšpekcijskega postopka. Tožba v upravnem sporu zoper njega ni dopustna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - obvezna razlaga predpisa - obvezna razlaga odloka - obvezna razlaga občinskega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pravno varstvo zoper predpise lokalnih skupnosti, vključno s presojo zakonitosti postopka njihovega sprejemanja, je zagotovljeno v postopku pred Ustavnim sodiščem, saj je presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov lokalnih skupnosti po Ustavi Republike Slovenije v pristojnosti Ustavnega sodišča (četrta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave).
samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, je zapustil prostore azilnega doma in se tja do 19. 2. 2024 ni vrnil. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Kot izhaja iz sporočila njegove pooblaščenke in sporočila Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo beguncev, je namreč samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil niti v roku treh dni, nov naslov bivanja pa ni poznan.
predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik tožbe v skladu s sklepom I U 65/2024-3 z dne 15. 1. 2024 ni popravil, zato je sodišče, po ugotovitvi, da so pomanjkljivosti tožbe take, da onemogočajo obravnavanje zadeve, tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 31, 31/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 81, 81/5.
nadzorstvena pritožba - upravičena oseba - aktivna legitimacija - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - pomanjkljiva tožba - smrt tožeče stranke pred vložitvijo tožbe - univerzalno pravno nasledstvo - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzija - zavrženje tožbe
S pretekom postavljenega sodnega roka nastopi prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati. Ta rok je sicer podaljšljiv, vendar je treba podaljšanje predlagati pred potekom roka. Po poteku roka se lahko posledice zamude procesnega roka iz opravičenih razlogov odpravijo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz vloge pooblaščenca ne izhaja zatrjevanje, da je zamudil kakšno procesno dejanje, temveč zgolj naknadno popravlja pomanjkljivost tožbe, za katero je prekludiran. Zamuda roka je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Oblikovanje pravilnih zahtevkov je odgovornost stranke. Te vloge sodišče ni upoštevalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak kot drugo vlogo med postopkom.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sklep o nepristojnosti, ki po presoji sodišča ni sklep, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo
Z izpodbijanim sklepom je ugotovljeno, da je prenova stavbe Drama Ljubljana in s tem povezana začasna uporaba (tam navedenih) sosednjih parcel, ki so skupno pripadajoče zemljišče (med drugim) tožnikov kot etažnih lastnikov sosednje stavbe ..., nujno potrebna in v javno korist. Glede na navedeno in določbe 204. člena ZUreP-3 (pa) z izpodbijanim sklepom ni vsebinsko določeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, tako da bi bilo z učinki odločitve poseženo v njihov pravni položaj. To pa pomeni, da izpodbijani sklep, ne glede na to, da gre za javnopravni, enostranski oblastveni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in ki se nanaša na konkretne nepremičnine, ni posamični upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.