ZUP člen 117, 117/1, 284, 291, 291/1, 297. ZUS-1 člen 65, 65/1.
gozd - izvršilni naslov - dovoljenje za posek - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba po drugi osebi - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odpadla podlaga - pravne posledice odprave - spor polne jurisdikcije - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije - nesporno dejansko stanje - sojenje brez glavne obravnave
Ker je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen (s sodbo št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021), je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba posledično odpraviti tudi izpodbijani sklep o stroških izvršbe po drugi osebi, saj je ta s tem ostal brez podlage (prvi odstavek 291. člena ZUP). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen, zadeva pa vrnjena tožnici v ponovni postopek, na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Morebitna izdaja novega sklepa o izvršbi bo namreč terjala izdajo novega sklepa o stroških izvršbe po drugi osebi. Vse to pa so razlogi, da je sodišče v okoliščinah konkretne zadeve in na podlagi prej opisanih zaključkov presodilo, da spremenjeno (drugačno) dejansko stanje zahteva tudi drugačno uporabo ZUP o odmeri stroškov izvršbe po drugi osebi ter je zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in sklep o stroških izvršbe po drugi osebi (le) odpravilo, ni pa zadeve vrnilo v ponovni postopek, saj bi bila v opisanih okoliščinah in iz opisanih razlogov taka odločitev materialno pravno zmotna. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej je v zadevi odločilo v sporu polne jurisdikcije, ne da bi v zadevi razpisalo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo te sodbe, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
začasna odredba - težko popravljiva škoda - varstvo ustavnih pravic - volitve - pasivna volilna pravica - upravna enota - volitve v Evropski parlament
Po presoji sodišča tožnica ni izkazala kot verjetno, da bi ji zaradi trenutne situacije na upravnih enotah, kjer poteka potrjevanje obrazcev podpore, nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo začasna odredba lahko odvrnila.
Slabšega rezultata tožnice pri zbiranju podpore ne gre pripisovati t.i. "sredinim stavkam" na upravnih enotah.
Tožnica kot verjetno ni izkazala, da bi bilo njenim podpornikom onemogočeno na upravni enoti potrditi obrazec podpore.
Med bistvene naloge v času stavke spada tudi dajanje podpor (ne glede na zakonsko podlago). Poleg tega iz trditvene podlage tožnice izhaja, da upravne enote potrjujejo obrazce podpore. Dva omenjena primera, v katerih naj bi zaposlena oseba opravo te storitve odklonila, je sodišče zgoraj ocenilo kot neizkazana.
Odprtje posebnih okenc za potrjevanje obrazcev podpore ni zakonska obveznost upravnih enot, za posebna okenca se njihovi načelniki lahko odločijo v okviru svoje pristojnosti notranje organizacije dela na posamezni upravni enoti. Ob tem sodišče pripominja, da je odprtje dodatnega okenca v prvi vrsti pogojeno s kadrovskimi in prostorskimi zmožnostmi posameznih upravnih enot. Te zmožnosti so lahko tudi zaradi stavke ob sredah nekoliko okrnjene. Ne glede na to pa odprtje posebnih okenc ni predpostavka za izvrševanje (pasivne) volilne pravice tožnice, saj lahko posameznik potrdi obrazec podpore na drugem okencu na upravni enoti.
Tožnica s splošnimi trditvami ni izkazala in obrazložila, da bi bila takšna škoda zanjo težko popravljiva. Prav tako ni uspela izkazati, da toženki ne delujeta zakonito, da jo omejujeta pri izvrševanju njene pasivne volilne pravice in ji s tem onemogočata nastop na volitvah v Evropski parlament.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v upravnem sporu je (le) oseba, ki je bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje upravnega akta. Iz te zakonske določbe jasno izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - vrnitev v prejšnje stanje
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015. Tako je sodišče ugotovilo, da velja vročitev izpodbijanega akta tožnikoma za opravljeno 25. 8. 2023, torej z dnem izteka 15-dnevnega roka za osebni prevzem pisanja skladno s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP.
Pravna pravila strankam, ki nastopajo brez pomoči pravnih strokovnjakov, lahko predstavljajo izziv, še vedno pa napačno štetje roka za vložitev pravnega sredstva ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke. Vrnitev v prejšnje stanje je torej dopustna (le), če stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zastopnik javnega interesa - prepozna tožba
Rok trideset dni od vročitve akta, s katerim se je končal postopek, velja tudi za zastopnika javnega interesa. V primeru, če mu ta akt ni bil vročen, sme vložiti tožbo v istem tožbenem roku, ki ga ima na voljo stranka, v korist katere je bil ta akt izdan, torej v tridesetih dneh od vročitve akta, s katerim se je postopek izdaje upravnega akta končal, tej stranki. Zastopnik javnega interesa torej nima posebnega roka za tožbo, ki bi se razlikoval od strank, saj bi bilo v takem primeru nejasno, ali je upravni akt postal pravnomočen ali ne.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot v obrazložitvah izpodbijanih odločb pravilno pojasnjuje že toženka, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe A. A. in ne tožnik, posledično pa glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tožnik nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu. Poleg tega v postopku z izpodbijano odločitvijo tudi ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ker se z izpodbijano odločbo ni odločilo o registraciji znamke stranke z interesom, pač pa je z njo toženka zavrnila ugovor vložen v zvezi s prijavo znamke, tožnik ne predlaga ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje. Z odločbo kot je izpodbijana - zavrnitev ugovora, vlagatelj prijave ne pridobi pravice uporabe. Izključne pravice, tudi pravico uporabe iz znamke ureja prvi odstavek 47. člena ZIL-1, pravico do uporabe pa pridobi prijavitelj šele z dnevom vpisa v register, kot določa 76. člen ZIL-1. S predlogom, kot ga je postavil tožnik, se zato sporno pravno razmerje ne bi uredilo, zato potreba po ureditvi stanja ni izkazana. Tožnik navaja, da ima ravnanje toženke za neposredno posledico to, da tožnik ne more tržiti izdelkov pod svojo blagovno znamko, ravnanje toženke pa tožniku preprečuje izvedbo njegovega poslovnega načrta, vse vezano na uporabo znamke stranke z interesom. V zvezi s tem pa tožnik svojih navedb ni konkretiziral niti dokazno utemeljil in izkazal vzročne zveze med navajano škodo in izdano izpodbijano odločbo.
ZUP člen 147, 260, 260/1, 260/1-4. ZUS-1 člen 20, 20/3.
obnova postopka - rok za obnovo postopka - tožbene novote
Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnica ne navaja nobenega razloga za obnovo postopka, posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
Z novimi navedbami v tožbi, ki jih je sodišče štelo za prepozne, da pa tudi če ne bi bile prepozne, je ugotoviti, da dopis Sklada ne rešuje nikakršnega predhodnega vprašanja, zato tudi okoliščina ni verjetno izkazana.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZGO-1 člen 156a.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi). O tem je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v inšpekcijski odločbi, tudi ni spremenila.
vloga - vrnitev v prejšnje stanje - podpis - lastnoročni podpis - fikcija vročitve - prepozna tožba
Tožba je bila vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna. Kolikor tožničine navedbe predstavljajo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ta prav tako ni pravočasen.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - potek roka - pravni interes - umik predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je tožena stranka z vlogo z dne 29. 3. 2023 prevzela odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito po vsebini in se je izrekla, da ne bo predala tožnika Hrvaški po Dublinski uredbi, sodišče na podlagi vloge tožnika z dne 4. 4. 2024 ugotavlja, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo na odpravo izpodbijanega akta.
Razloge bi tožnik lahko uveljavljal že s pritožbo oziroma v upravnem sporu, v koliko bi zoper odločbo pravna sredstva uporabil, vendar tega ni storil.
Tožnik istih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more uveljavljati v tožbi zoper izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno o izrednem pravnem sredstvu, to je zahtevi za izrek ničnosti odločbe.
V primeru dvostopenjskega upravnega odločanja je postopek končan, ko drugostopenjski organ odloči o pritožbi zoper prvostopenjski akt. Takrat nastopi učinek dokončnosti upravnega akta, o dokončnih upravnih aktih pa odloča sodišče v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Tožnik je tožbo vložil 7. 2. 2022, torej skoraj deset mesecev pred dokončnostjo izpodbijane odločbe. Taka tožba je glede na zgoraj pojasnjeno preuranjena, zato jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Prepovedi, izrečene v zvezi z določenim objektom, ne predstavljajo ovire v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo ostalih objektov na zemljišču, tudi ne pomožnih objektov kot je oporni zid. Gradbeno dovoljenje investitorju ni bilo izdano, kolikor pa mu je bila zahteva nepravilno zavržena, to ni poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist, saj izpodbijani sklep ne pomeni izdanega gradbenega dovoljenja ter tudi ne dovoljenja za gradnjo.
V predmetni zadevi je šlo za samovoljno oblastno ravnanje tožene stranke, o katerem je bila tožeča stranka obveščena z obvestilom, ki ima naravo in posledice končne odločitve tožene stranke po ZPGOPEK.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge
Sodišče sodi, da je toženka glede na javni razpis in razpisno dokumentacijo ter glede na vsebino tožnikove vloge pri vrednotenju slednje po merilu "Povečanje energetske učinkovitosti" pravilno upoštevala Elaborat gradbene fizike, izdelan s strani C. C.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Iz tožnikovega ravnanja je razvidno, da je s tem, ko je zapustil azilni dom in ni sporočil, kje se nahaja, prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. Stik s pooblaščenko kljub temu, da ni v Republiki Sloveniji, po presoji sodišča ne pomeni, da ni bila tožnikova zapustitev azilnega doma samovoljna.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
inšpekcijski postopek - vpogled v upravni spis - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - odločitev procesne narave - upravni akt - aktivna legitimacija
Sklep prvostopenjskega organa o zavrnitvi predloga za vpogled v listino upravnega spisa tako ne uživa samostojnega sodnega varstva, saj ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Tožbo tretjega tožnika, mladoletnega sina prvih dveh tožnikov, je sodišče zavrglo, ker tretji tožnik v upravnem postopku ni bil stranka postopka oziroma stranski udeleženec.
Ker tožnik v upravnem postopku ni vzpostavil objektivnega dvoma v rešitve projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti, so tožnikovi dokazni predlogi za ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje nerelevantni, poleg tega pa je tožnik z dokaznimi predlogi tudi prekludiran, saj jih ni podal že v upravnem postopku, prepoznega uveljavljanja dokaznih predlogov pa tudi ni opravičil.