CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004160
OZ člen 633, 634, 635, 636, 673, 638, 639, 640, 662, 663. ZPP člen 355, 355/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - deljena odgovornost izvajalca in projektanta - skrita napaka - jamčevalni zahtevki pravica do povračila škode - pravočasno obvestilo o napaki - prenehanje pravice za sodno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - vzrok za napako
V konkretnem primeru so se zatrjevane napake projektne dokumentacije odrazile v nadaljnji negativni posledici, saj je naročnik na podlagi projektne dokumentacije sprejel odločitev o gradnji objekta. Zgrajeni objekt ima napake, ki imajo zato naravo škode zaradi zaupanja, ki naj bi naročniku nastala zaradi nepravilne izpolnitve projektantove obveznosti. Glede predpostavk projektantove odgovornosti za napake objekta je treba tako uporabiti splošne predpostavke izvajalčeve odgovornosti za nepravilno izpolnitev (633. do 640. člen OZ) ter posebna pravila 662. in 663. člena OZ. Predpostavke projektantove odgovornosti za napako objekta so torej: 1. da ima projektna dokumentacijo napako, 2. da vzrok za napako izvira iz projektantove sfere, 3. pravočasno obvestilo o napaki, 4. ki se pokaže v jamčevalnem roku, 5. sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluzivnem roku), 6. nastanek škode in 7. vzročna zveza med napako projektne dokumentacijo in škodo. Tudi za odgovornost nadzornega inženirja morajo biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti za nepravilno izpolnitev izpolnjene tudi dodatne predpostavke, tj. pravočasno obvestilo o napaki, ki se mora pokazati v jamčevalnem roku, in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluizivnem) roku. Odgovornost nadzornega inženirja za napako objekta namreč ne more biti strožja od izvajalčeve odgovornosti za to napako.
Ob prevzemu objekta 2. 12. 2008, je tožnica napako grajala in opozorila na razpoke v tlakih temeljne plošče. Zapisnik o prevzemu so podpisali tudi predstavniki tožene stranke. Tedaj je torej tožeča stranka grajala vidno (očitno) napako razpok tlaka v pritličju objekta. Glede na dopis tožene stranke P. d.d. z dne 11. 3. 2009, ki ga je podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, je ugovor tožene stranke, da o napaki ni bil obveščen, neutemeljen, saj je že iz navedenega očitno, da je bil zakoniti zastopnik toženke že tedaj seznanjen z napako. Po presoji pritožbenega sodišča je tožnica s tem, ko je ob prevzemu opozorila na napako (razpoke talne plošče), zadostila pogojem za notifikacijo. Prav ima torej tožnica, da ji za pravilnost notifikacije ni bilo treba specificirati vzroka za napako, saj ga kot laik niti ni poznala.
Ko postane napaka zaradi novo nastalih obsežnih posledic funkcionalna, pa ji je treba pripisati naravo skrite napake, za katero se šteje, da je odkrita šele, ko začne ovirati normalno uporabo stvari.
Pritožba utemeljeno opozarja, da sta izvajalec in projektant priznavala obstoj napake, vendar sta drug drugega bremenila za odgovornost za napako. Glede na to je tožena stranka očitno štela, da je jamčevalni zahtevek za odpravo skrite napake usmerjen tudi proti njej, saj sicer ne bi imela razloga, da bi zavračala svojo odgovornost. Tako ugotovitev podpira tudi dejstvo, da je tožeča stranka od nje zahtevala izdajo bančne garancije za odpravo napak na talni plošči.
OZ v 636. členu določa, da se podjemnik ne more sklicevati na potek enoletnega prekluzivnega roka, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil. Med takšna ravnanja sodijo vsa podjemnikova ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava prostovoljno odpraviti napako. Pri tem ni nujno, da podjemnik ravna z namenom zavesti naročnika, da zahtevka ne uveljavi pravočasno. Podjemnik namreč lahko začne opravljati sanacijo napake s poštenim namenom napako odpraviti, pa se kasneje izkaže, da sanacija ni bila uspešna - da napaka ni (v celoti) odpravljena. Enako velja tudi za odgovornost izvajalca in projektanta.
ustavna pravica do pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in po poteku tega roka ni mogoče upoštevati pravnega sredstva. V nasprotnem primeru bi se po naravi stvari izkrivila cilja, to sta ekonomičnost in procesna disciplina.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršilni naslov - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - dovoljenost izvršbe - odpust obveznosti
Upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka nad dolžnico in s katerim ji je bilo naloženo plačilo terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka, zato je od dolžnice upravičena izterjati to terjatev tako kot ta izhaja iz izvršilnega naslova.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. URS člen 15, 25.
pritožba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Pritrditi je pritožnici, da je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen pri sodišču dne 11. 1. 2017. Vendar je bil vložen po poteku roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev predloga za taksno oprostitev, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za obravnavo prepozno vloženega predloga za taksno oprostitev.
Ustavno pravico do pritožbe stranka lahko uresničuje le na način in po postopku, predpisanem v zakonu. Tak način za izpolnitev procesne predpostavke za meritorno odločanje o pritožbi pa je plačilo sodne takse oziroma izposlovanje taksne oprostitve skladno z določbami 105.a člena ZPP.
Tretji odstavek 36. člena ZST-1 izenačuje položaj strank, ki jim procesna ureditev ne omogoča od nasprotne stranke zahtevati povračila sodne takse s položajem tistih strank, ki imajo to možnost.
primeren izvršilni naslov - prehod obveznosti - prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika - javna listina - overjena izjava - pravnomočna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnica ni izkazala prehoda obveznosti izbrisane gospodarske družbe P. d.o.o. iz sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani P 1961/2010-III z dne 5. 6. 2012, na dolžnika D. B. Plačilo neplačanega dela te obveznosti (v znesku 36.060,00 EUR) bi lahko od dolžnika kot družbenika izbrisane družbe izterjala le, če bi v skladu z drugim v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ dokazala prehod obveznosti s kvalificirano listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005060
KZ-1 člen 86, 86/12, 186, 186/1. ZKP člen 129.a.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazni - okoliščine za odmero kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - nadomestna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom
Nedvomno so pri tožnici podane dolgoletne zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa tudi upoštevaje svoj poklic, kot je opredeljen v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2, pri tožnici zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti in s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
Glede na to, da je bil dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zakonske zamudne obresti (378. člen OZ). Toženec bi po sklenjenem dogovoru moral še plačati posamezni obrok v višini 400,94 EUR do dne 30. 12. 2014, 30. 1. 2015, 30. 2. 2015, 30. 3. 2015, 30. 4. 2015, 30. 5. 2015, 30. 6. 2015, 30. 7. 2015, 30. 8. 2015, 30. 9. 2015, 30. 10. 2015, 30. 11. 2015, 30. 12. 2015 in 30. 1. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugodilo plačilu zakonskih zamudnih obresti od obrokov, s katerimi je bil toženec v zamudi in tožniku priznalo zakonske zamudne obresti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZDD-1 člen 27, 31, 32.. ZKP člen 150, 150/2, 155, 155/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - detektiv - nezakonito pridobljeni dokazi
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni imel odobritve pristojnega zdravnika za opravljanje pridobitne dejavnosti in za zapustitev kraja bivanja, kot mu je tožena stranka utemeljeno očitala v zvezi s kršitvijo z dne 6. 6. 2016. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Nadzor tožnikovega bolniškega staleža dne 1. 6 in 6. 6. 2016 je po ugotovitvi sodišča prve stopnje potekal tako, da je detektiv v obeh dnevih poklical tožnika in se z njim dogovoril za prodajo rezervnih delov. Opisani način, na podlagi katerega sta detektiva prišla do informacij, da je tožnik v času bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost, tj. da sta izvedla odkup rezervnega dela, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja navideznega odkupa, kot enega izmed prikritih preiskovalnih ukrepov, določenega v 155. členu ZKP.
Iz navedb tožeče stranke izhaja, da od prvotoženca zahteva plačilo 149.700,96 EUR, ker se je neupravičeno predstavljal za zakonitega zastopnika tožeče stranke, čeprav od poteka mandata z dne 13. 12. 2006 dalje ni bil več upravičen za poslovodenje tožeče stranke in posledično tudi ne za odrejanje nakazil denarnih sredstev. Zatrjuje, da prvotoženec ni imel pravne podlage za izplačilo razlike neto plače in za izplačilo odpravnine. Predmet spora v tej zadevi so neupravičeno izplačane razlike v plači, odpravnina in drugi prejemki, ki si jih je prvotoženec kot domnevno zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačal. Pritožba se utemeljeno sklicuje, da gre v predmetni zadevi za individualni delovni spor, saj gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
ZZVZZ-UPB3 člen 15, 15/1, 15/1-1, 78, 78/2.. ZDR-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - delovno razmerje
V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila pogodba o zaposlitvi med tožnikom in zavarovanko 4. 6. 2015 že podpisana, ne pa tudi izročena zavarovanki, pa jo je tožnik, še preden naj bi 8. 6. 2015 začela delati, istega dne obvestil, da pri njemu ne bo delala, je za rešitev zadeve bistveno vprašanje, ali je delovno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, sploh nastalo. Gre za vprašanje, ali je sicer podpisana pogodba o zaposlitvi, sploh začela učinkovati. To vprašanje je ob zmotnem materialno pravnem izhodišču, da je v obravnavanem primeru po podpisu pogodbe prišlo do nezakonite ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ostalo odprto, čeprav bi ga bil kot predhodno že v predsodnem upravnem postopku dolžan razčistiti toženec. Če delovno razmerje ni nastalo, ker podpisana pogodba o zaposlitvi, ni začela učinkovati, ni moglo nastati niti pravno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje. Delovno razmerje, ki ni nastalo, ni moglo niti nezakonito prenehati.
Dokazno breme tožnice je bilo dokazati, da je prvotoženec njen oče in tožnica je skladno s tem predlagala izvedbo primernega dokaza z DNK analizo. Prvotoženca ni mogoče prisiliti v sodelovanje pri izvedbi tega dokaza, je pa z zavrnitvijo sodelovanja pri izvedbi tega dokaza tožnici onemogočil dokazovanje. Nesodelovanje prvotoženca pri izvedbi dokaza z DNK analizo ne pomeni avtomatično, da je prvotoženec oče. Je pa sodišče prve stopnje to okoliščino pravilno štelo v prid tožnici ob upoštevanju drugih izvedenih dokazov in pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005854
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Kot je pravilno ugotovilo sodišče, je tožnik v škodnem dogodku utrpel zgolj lahko poškodbo, zaradi katere je po ugotovitvah izvedenke medicinske stroke trpel bolečine v skupnem trajanju mesec in deset dni. Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo tudi vse ugotovljene neugodnosti, saj nevšečnosti med zdravljenjem sodna praksa obravnava v okviru odškodnine za telesne bolečine, pri tem pa je sodišče upoštevalo tudi tožnikovo subjektivno zaznavanje bolečin, zlasti izjemno močne bolečine ob škodnem dogodku. Ob tem je upoštevalo tudi, da je imel tožnik težave med spanjem, pri čemer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče tožniku pravilno priznalo 3.000,00 EUR kot pravično odškodnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004026
ZPP člen 63. ZIZ člen 1, 1/1, 64, 64/1, 65, 65/3, 268.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - tožba na nedopustnost zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - spor, ki nastane med izvršilnim postopkom ali zaradi njega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor krajevne pristojnosti
63. člen ZPP se uporablja tudi za spore, ki nastanejo med izvrševanjem sklepa o zavarovanju.
Za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, je izključno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek. ZIZ sicer razlikuje med prisilno izvršitvijo terjatev (na temelju izvršilnih naslovov) in pa postopki za zavarovanje terjatev, vendar pa ima odločba, izdana v postopku zavarovanja, učinek sklepa o izvršbi. Prav zaradi izvrševanja zgoraj citiranega sklepa o začasni odredbi pa se je začel predmetni spor. Iz tega sledi, da do predmetnega spora ni prišlo med postopkom zavarovanja ali zaradi postopka zavarovanja, pač pa med postopkom izvršbe oziroma zaradi postopka izvršbe izdane začasne odredbe. Vendar to ni edini razlog za takšno odločitev.
Ne glede na to, ali se pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti vodi zato, ker se je prej vodil postopek izvršbe, ali zato, ker se je prej vodil postopek zavarovanja, je njegova vsebina v bistvenem delu enaka. Zato je prav, da se uporabijo tudi enaka pravila o pristojnosti sodišča.
URS člen 76.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zastopnik
Ni predvideno sodno presojanje s strani delodajalca zatrjevane neskladnosti odločitve organa sindikata (predsedstva) z notranjimi pravili oziroma statutom. Sindikat kot posebna vrsta društev funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta), ki ima naravo zasebnopravnega akta in ki določa tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja s sindikatom. Ob spoštovanju zakonitosti imajo sindikati (organi) možnost, da svobodno in avtonomno odločajo, kdo bo vodil in zastopal njihov sindikat pri delodajalcu. Te odločitve niso podvržene sodni presoji v takem smislu, da bi sodišče ob zatrjevanih nepravilnostih v postopku statutarnega imenovanja s strani delodajalca ne upoštevalo izbire sindikalnega predstavnika, ki naj zastopa ekonomske in socialne interese njegovih članov oziroma delavcev. V tem sporu o prenehanju delovnega razmerja je tako bistveno, da je bil tožnik s sklepom predsedstva sindikata imenovan na funkcijo sekretarja.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo skladnost akta o imenovanju tožnika s statutom sindikata in s tem v zvezi ugotovilo tožnikovo odgovornost za njegovo imenovanje s strani kolegijskega organa sindikata. Če je predsedstvo sindikata ravnalo v nasprotju s statutom, posledice takšnega ravnanja ne more nositi tožnik. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je utemeljeno zanesel na odločitev organa sindikata. Za napačno interpretacijo določb statuta tega organa ne more odgovarjati tožnik, ki se ni sam imenoval na funkcijo sekretarja. Ob upoštevanju vsega navedenega tožnik s tem, ko je kot sekretar vodil in predstavljal sindikat v razmerju do tožene stranke, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ob upoštevanju zatrjevanega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 11. člena ZST-1) je tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati takso za postopek s pritožbo in predlog za obnovo postopka v skupni višini 88,00 EUR.
Čeprav je bil rok za sklic skupščine formalno upoštevan, so bile dejanske okoliščine takšne, da so tožniku onemogočale pravočasno seznanitev s sklicem skupščine in z dnevnim redom, ki se bo na skupščini obravnaval.
Drugi pogoj za razveljavitev sklepa skupščine po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 pa je, da je kršitev zakona oziroma statuta vplivala na veljavnost sklepa. Odločilno vprašanje je torej, ali bi bil enak sklep sprejet tudi, če kršitve ne bi bilo (in bi v obravnavanem primeru tožnik pravočasno prejel vabilo).
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ocena nezakonita zato, ker ni bil osebno navzoč, ko je o njegovem ugovoru zoper ocenjevalni list odločala komisija za preizkus ocene pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v telefonskem pogovoru med A.A. in tožnikom 6. 3. 2015 tožnik ni izrazil želje po osebni udeležbi na zasedanju komisije, zaradi česar je ta lahko odločala o njegovem ugovoru v njegovi odsotnosti. Iz tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS namreč izhaja, da ima javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, sicer res pravico do udeležbe v preizkusu, kar pa ne pomeni, da je njegova udeležba obvezna ali da je pogoj za zakonitost postopka preizkusa ocene.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ni pristojno za vsebinsko ocenjevanje delovne uspešnosti, pač pa lahko pri postopku preverjanja njene zakonitosti preizkusi le njeno objektivnost in nepristranskost, kar je tudi storilo.