izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pritožba pravilno opozarja, da je Vrhovno sodišče RS večkrat poudarilo pomen zaupanja v delo delavcev na delovnem mestu prodajalec, blagajnik ali drugih delavcev, ki poslujejo z denarjem. Ni mogoče govoriti o dejanjih majhnega pomena, ko gre za delavca na delovnem mestu prodajalec, ki je ves čas v stiku z denarjem in za katerega se v krajšem časovnem obdobju ugotovi, da prav pri poslovanju s strankami, torej z denarjem, ni ravnal v skladu z internimi navodili delodajalca. Od delavcev na delovnih mestih, na katerih ti prihajajo neposredno v stik z denarjem oziroma drugimi ugodnostmi v obliki premoženjskih pravic, se upravičeno pričakuje večja stopnja skrbnosti in prirejanje dela na blagajni ne more pomeniti ravnanja majhnega pomena, ki bi izključevalo delavčevo odgovornost, ne glede na višino na tak način protipravno prisvojenih zneskov oziroma drugih premoženjskih ugodnosti. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanja, ki se očitajo tožnici ni mogoče šteti za tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, ki bi opravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, napačen.
stranka - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - motenje posesti - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika
Do motilnega ravnanja (zamenjava ključavnice) je prišlo po sklepu etažnih lastnikov, ki so ga ti sprejeli na zboru etažnih lastnikov, zato je predlog tožnika, da se etažnim lastnikom stavbe za rešitev konkretne zadeve podeli lastnost pravdne stranke, utemeljen.
ustavna pravica do pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prekluziven rok
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in po poteku tega roka ni mogoče upoštevati pravnega sredstva. V nasprotnem primeru bi se po naravi stvari izkrivila cilja, to sta ekonomičnost in procesna disciplina.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršilni naslov - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - dovoljenost izvršbe - odpust obveznosti
Upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka nad dolžnico in s katerim ji je bilo naloženo plačilo terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka, zato je od dolžnice upravičena izterjati to terjatev tako kot ta izhaja iz izvršilnega naslova.
primeren izvršilni naslov - prehod obveznosti - prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika - javna listina - overjena izjava - pravnomočna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnica ni izkazala prehoda obveznosti izbrisane gospodarske družbe P. d.o.o. iz sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani P 1961/2010-III z dne 5. 6. 2012, na dolžnika D. B. Plačilo neplačanega dela te obveznosti (v znesku 36.060,00 EUR) bi lahko od dolžnika kot družbenika izbrisane družbe izterjala le, če bi v skladu z drugim v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ dokazala prehod obveznosti s kvalificirano listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. URS člen 15, 25.
pritožba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Pritrditi je pritožnici, da je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen pri sodišču dne 11. 1. 2017. Vendar je bil vložen po poteku roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev predloga za taksno oprostitev, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za obravnavo prepozno vloženega predloga za taksno oprostitev.
Ustavno pravico do pritožbe stranka lahko uresničuje le na način in po postopku, predpisanem v zakonu. Tak način za izpolnitev procesne predpostavke za meritorno odločanje o pritožbi pa je plačilo sodne takse oziroma izposlovanje taksne oprostitve skladno z določbami 105.a člena ZPP.
Tretji odstavek 36. člena ZST-1 izenačuje položaj strank, ki jim procesna ureditev ne omogoča od nasprotne stranke zahtevati povračila sodne takse s položajem tistih strank, ki imajo to možnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005850
ZPP člen 19, 339, 339/2, 339/2-4.. ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda
V konkretnem primeru je bila drugotožena stranka (le) investitor in naročnik gradnje, ki je storitve gradnje prenesla na druge izvajalce (prvotoženo stranko in druge izvajalce), zato v razmerju do tožnika ni mogla predstavljati delodajalca. Zato delovno sodišče ni bilo stvarno pristojno za odločanje o tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine zoper drugotoženo stranko kot investitorja oziroma naročnika.
Tožnik je pripravljal teren za polaganje kulir plošč tako, da je ravnal površino z grabljami, pri čemer je hodil vzvratno, kar je bilo glede na naravo dela tudi edini možen način izvedbe. Tožnik je vedel, da so se na gradbišču jaški vsakodnevno odkrivali in prekrivali, in so bili torej jaški včasih odkriti, včasih pa pokriti. Glede na navedeno je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, ker naj od njega ne bi bilo mogoče pričakovati, da se bo za vsak korak obrnil nazaj in preverjal, ali je določen jašek pokrit ali ne. Tožnik je delno prispeval k nastanku nezgode, saj bi ob zavedanju, da so na gradbišču jaški včasih odkriti, moral ravnati previdneje in se pri vzvratni hoji vsake toliko časa prepričati, ali stopa proti odprtemu ali zaprtemu jašku. Pritožbeno sodišče tožnikov soprispevek k nastanku nezgode zato ocenjuje na 10 %.
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik dne 6. 1. 2016 ob 20.30 uri kadil na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek, da je kršil 1. člen Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih podjetja D. d. d., s čimer je storil hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. točki 4. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero mu je bila na podlagi četrtega odstavka 12. člena Pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - odvzem statusa - sindikat - pooblastilo za vložitev predloga
V tem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj izpodbija sklep nasprotnega udeleženca, da predlagatelj pri njem ni reprezentativni sindikat. Delavske in delodajalske organizacije imajo, skladno s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pooblastilo za vložitev predloga bi lahko zato uspešno izpodbijali le člani sindikata. Ker pa je sindikat A.A. dejansko štel za predsednika sindikata, enako pa tudi nasprotni udeleženec, ki mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata, je po oceni pritožbenega sodišča A.A. kot predsednik predlagatelja imel pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa. Bistveno je torej, ali so člani predlagatelja šteli A.A. za zakonitega zastopnika. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali A.A., da zastopa predlagatelja tudi po preteku predsedniškega mandata. O tem tudi nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza, zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da A.A. ni imel pooblastila za vložitev predloga v tem postopku, po stališču pritožbenega sodišča ni pravilen. Ob takem stališču se ne nazadnje predlagatelju tudi nedovoljeno odvzame ustavna pravica do sodnega varstva zoper izpodbijani sklep.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - odločba Ustavnega sodišča - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Sodišče prve stopnje je postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije pravilno ustavilo. Pravilno se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, v kateri je slednje odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP v postopku izbrisa, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, lahko uveljavlja tudi ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ker pravna oseba še ni nehala poslovati ali ker ima premoženje ali ker ima neporavnane obveznosti. Gre za vsebinsko enak ugovor, kot ga je bilo možno že pred tem uveljavljati v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodna pristojnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Sodišče prve stopnje je v delu odločitve zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj je odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010. Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega varstva. Izpodbija se lahko le v okviru izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj se šele takrat ugotavlja, ali je bilo opozorilo podano iz utemeljenega razloga. Iz tega razloga, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP).
Tožena stranka je tožnici očitala, da je kršila obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja s tem, da je spornega dne kupovala artikle, ki pa ji jih delavec na blagajni (prodajalec) ni zaračunal. Tožnica jih ni plačala in jih je odnesla iz trgovine, s tem pa je ravnala v škodo tožene stranke in sodelovala pri hujši kršitvi delovnih obveznosti prodajalca, to je nezakonitem razpolaganju s sredstvi delodajalca in si je tako pridobila premoženjsko korist v višini vrednosti sedmih artiklov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica očitane kršitve ni storila, saj tožena stranka ni dokazala, da sedmih artiklov v sodelovanju z blagajnikom ni plačala.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo na toženi stranki dokazno breme, da je tožniku izplačala plačo za opravljeno delo v skladu z določbami 126. člena do 129. člena ZDR-1, kar pa ni uspela dokazati, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZDD-1 člen 27, 31, 32.. ZKP člen 150, 150/2, 155, 155/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - detektiv - nezakonito pridobljeni dokazi
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni imel odobritve pristojnega zdravnika za opravljanje pridobitne dejavnosti in za zapustitev kraja bivanja, kot mu je tožena stranka utemeljeno očitala v zvezi s kršitvijo z dne 6. 6. 2016. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Nadzor tožnikovega bolniškega staleža dne 1. 6 in 6. 6. 2016 je po ugotovitvi sodišča prve stopnje potekal tako, da je detektiv v obeh dnevih poklical tožnika in se z njim dogovoril za prodajo rezervnih delov. Opisani način, na podlagi katerega sta detektiva prišla do informacij, da je tožnik v času bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost, tj. da sta izvedla odkup rezervnega dela, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja navideznega odkupa, kot enega izmed prikritih preiskovalnih ukrepov, določenega v 155. členu ZKP.
začetek zemljiškoknjižnega postopka - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiško knjigo - publiciteteni učinki vpisov v zemljiško knjigo - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Samo dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odredbo preiskovalne sodnice in obvestilo, ne ustvarja začetka učinkovanja vpisa, za katerega se zavzema pritožba. Da bi listina imela učinek, za katerega se zavzema pritožba in bi imela publicitetni učinek vpisa, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče opraviti vpis plombe. Šele s tem bi se začel zemljiškoknjižni postopek v zvezi z izdano odredbo preiskovalne sodnice za navedeno parcelo in šele takrat bi lahko govorili o načelu vrstnega reda, in da je bilo to kršeno.
Iz vsebine tožnikove vloge z dne 2. 6. 2017 izhaja, da tožnik predlaga, da se zadeva vrne v prejšnje stanje tako, da bi obdržal status redno zaposlenega pri toženki. Obenem tudi navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 21. 2. 2017, vendar sodnega varstva v 30 dneh ni uveljavljal, ker je smatral, da je njegov zagovor v zvezi z očitanimi razlogi nesposobnosti ustrezen. Glede na navedeno vsebino tožnikove vloge izhaja, da želi doseči razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav sodnega varstva ni uveljavljal v 30-dnevnem zakonskem roku. Torej je tožnik podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe, s katero bi lahko izpodbijal zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tak predlog bi tožnik lahko podal v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev tožbe (drugi odstavek 117. člena ZPP). Glede na tožnikovo navedbo, da tožbe ni vložil, ker je mislil, da bo njegov zagovor v postopku podaje odpovedi zadoščal, je rok za podajo vrnitve v prejšnje stanje potekel najkasneje z vročitvijo odpovedi. Zato je potrebno šteti, da je tožnik zamudil rok za podajo predloga in se njegov predlog šteje za nedovoljenega (118. člen ZPP) in ga je potrebno zavreči.
Dejanske razmere v posameznem tipu zavoda za prestajanje kazni zapora, ki jih sodišče prve stopnje niti ni podrobneje ugotavljalo, ne morejo biti razlog za odreditev prestajanja kazni v polodprtem zavodu ali oddelku v zavodu.
denarna socialna pomoč - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga
Po ustavosodni in sodni praksi obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Za zavrnitev izvedbe morajo obstajati sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati le dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.
Tožnika sta svoje zaslišanje predlagala za ugotovitev obstoja elementov (zlasti subjektivnih), relevantnih za obstoj zunajzakonske skupnosti med njima. Zavrnitev njunega zaslišanja v okoliščinah konkretnega primera z utemeljitvijo, da naj bi se z izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje že prepričalo o nasprotnem, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kršitev načela kontradiktornosti in nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje se je sicer pravilno sklicevalo na 1. odstavek 4. člena ZDR-1 in prepisalo, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih delodajalca, vendar pa so razlogi za odločitev, da je tožnik delo po 20. 5. 2015 opravil osebno v organiziranem delovnem procesu pri toženki, po njenih navodilih in nadzorom in ima vse elemente delovnega razmerja po tej zakonski določbi, tako pomanjkljivi, da se jih ne da preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z nadomestilom v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, do katerega je upravičen tožnik kot izvajalec na izvedbah iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Pravilno je ugotovilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve po sprejemu sprememb Pravilnika iz leta 2008, zaradi česar je bilo treba pri presoji njegove upravičenosti do tega nadomestila upoštevati pravilnik v besedilu, veljavnem v času upokojitve, torej tudi njegove spremembe iz leta 2008.
Spremembe Pravilnika niso v neskladju z ZASP, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, v čem naj bi bilo navedeno neskladje. Zgolj dejstvo, da je tožena stranka spremenila do tedaj veljavno ureditev, po kateri so bili nekdanji delavci - izvajalci upravičeni do plačila nadomestila v obliki odpravnine v višini od 20 do 50 % zadnje neto plače za vsako leto redne zaposlitve pri A., in sprejela manj ugodno ureditev, ne pomeni takega neskladja. To, da je od leta 2008 pripadajoče nadomestilo nižje od tistega, ki bi tožniku pripadalo po prvotnem Pravilniku, ne dokazuje, da je to nadomestilo neustrezno in nepravično.