KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005049
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 166.. ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
kaznivo dejanje razžalitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - stopnja gotovosti - dejanje ni dokazano - objektivna žaljivost - objektivna presoja žaljivosti - pravica do svobode izražanja - namen zaničevanja - objektivne in subjektivne okoliščine - vrednostna sodba - politična funkcija
Tako iz izreka sodbe kot iz njenih razlogov skladno izhaja, da sta bili obtoženki oproščeni storitve očitanih kaznivih dejanj iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP in ne iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP, kot si to napačno razlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotavljalo, da v izreku opisani dejanji, kot se očitata obtoženkama, nimata vseh zakonskih znakov, ampak je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da obtoženkama ni moč s stopnjo gotovosti očitati, da sta storili očitani kaznivi dejanji. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč oprostilna sodba iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP izreče le, če dejanje, ki je predmet obtožbe, nima znakov kaznivega dejanja, pri čemer se upošteva le opis dejanja v izreku obtožnega akta, ne pa vsebina izvedenih dokazov.
Prvostopenjsko sodišče je v točkah 7 in 9 tehtno pojasnilo, zakaj ni dokazano, da sta obtoženki storili očitani dejanji, pritožba pa tudi neutemeljeno pogreša razloge o vplivu pogojnih trditev na (ne)obstoj storitve kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje razžalitve se glede na ustaljeno sodno prakso sicer res lahko stori tudi s pogojnimi trditvami, vendar je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa ustrezno pojasnilo vpliv takih trditev na dokazanost kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1. Pomen pogojnih trditev je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo v zvezi z ugotavljanjem obstoja zaničevalnega namena, ki je v konkretnem primeru odločilno dejstvo, obstoj zaničevalnega namena pa je stvar dejanske presoje, v okviru katere se med drugim upošteva tudi vsebina in način pisanja, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Upoštevaje celotno vsebino članka, obseg spornega zapisa glede na celotno besedilo, politično naravo izdanega časopisa in politično funkcijo zasebnega tožilca, kot tudi namen samega prispevka ter način izražanja, iz vsebine spornega zapisa ni razviden namen zaničevanja.
Med strankama je obstajala in bila sklenjena družbena pogodba v smislu pravil XXVII. oglavja ODZ. Glede na to da sta se ob dogovoru za skupni nakup nepremičnine dogovorili tudi, da bosta njuna deleža na nepremičnini enaka - polovična in glede na to, da sta dogovor tudi uresničili s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, v kateri sta kot kupki navedeni obe, vsaka s polovičnim solastninskim deležem, kot tudi z vknjižbo v zemljiško knjigo, v kateri sta prav tako navedeni vsaka s polovičnim solastninskim deležem, sta to premoženje že razdelili in se dogovorili za solastništvo po polovičnih deležih. Tak dogovor je dopusten. Določba 1193. paragrafa ODZ je dispozitivna in se družbeniki lahko dogovorijo za drugačen način delitve premoženja, ki je nastalo z njihovimi prispevki.
prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni - pogoji za preložitev naroka - zdravniško potrdilo - javna listina - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank
Določilo drugega odstavka 115. člena ZPP zasleduje legitimen cilj, ki je v pospešitvi postopka in preprečevanju prelaganja narokov zaradi izostankov strank (in drugih udeležencev) v postopku. Po drugi strani pa je navedeno določilo potrebno razumeti tudi v razmerju pravice stranke, da se osebno udeleži naroka.
Zdravniško opravičilo je kvalificirano dokazilo za preložitev naroka, ki ima značaj javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224 . člena ZPP), dokler se ne dokaže nasprotno. Za upravičenost njegove izdaje je odgovoren osebni zdravnik, ki strokovno presodi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju.
Sodišče je s tem, ko je tožencu, ki se je zanašal na upravičenost izdaje opravičila s strani osebnega zdravnika, z izvedbo naroka in zaključkom glavne obravnave (pa čeprav pogojno, za primer, da se zdravniško opravičilo izkaže za neupravičeno) onemogočilo sodelovanje na naroku, kršilo njegovo pravico do neposrednega izjavljanja na naroku.
V skladu s prvim odstavkom 639. člena OZ je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi. Če mu te možnosti ne da, naročnik ne pridobi pravice do uveljavljanja jamčevalnega zahtevka iz tretjega odstavka 639. člena OZ.
S tem, ko je tožena stranka še pred odpravo napak zahtevala od tožeče stranke, da ji plača preostanek zapadlega (nezavrnjenega) računa, je tožena stranka samo terjala tisto, kar ji pripada in ji tega ni mogoče šteti v škodo. Tožena stranka je namreč dogovorjen posel dokončala (čeprav se je kasneje izkazalo, da ima napako), zato je bila do plačila upravičena.
Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.
Kot korektiv pomanjkanja obličnosti se je uveljavilo načelo realizacije pogodbe. Če je pretežni del obveznosti izpolnjen s strani vseh sopogodbenic, pogodba velja, čeprav ni sklenjena v zahtevani obliki. Tožnik je pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini, sam pa je zanjo tudi že plačal celotno kupnino - tudi tisti del, ki ni bil zapisan v pisni pogodbi. Prodajna pogodba je bila torej v celoti realizirana v skladu z dejansko voljo pogodbenih strank, zato je prodajna pogodba veljavna.
sodne takse - predlog za taksno oprostitev - stečaj taksnega zavezanca - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Samo dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku, ne pomeni, da je njen predlog za delno taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse utemeljen. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) kljub izkazani insolventnosti taksnega zavezanca sodišču nalaga celovito presojo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 11. člena ZST-1).
Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, mora navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1.
dokazno in trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Ob nesporni ugotovitvi, da so vse storitve bile opravljene, je tako utemeljena pritožbena opazka, da je tožeča stranka z zatrjevanjem neplačila zatrjevala negativno dejstvo. Na drugi strani je tožena stranka zatrjevala pozitivno dejstvo, da je plačilo vseh storitev bilo opravljeno. Izkaz utemeljenosti takšnega ugovora spada v trditveno in dokazno breme tožene stranke.
S tem, ko je sodišče prve stopnje med stranki napačno porazdelilo trditveno in dokazno breme, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično sprejelo napačno odločitev.
predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - negatorna tožba - mejni spor - meja in površina parcele - dokazna ocena
Meja parcele oziroma prostorski obseg lastninske pravice posamezne stranke je tipično predhodno vprašanje in je usoda negatorne tožbe odvisna od predhodne rešitve mejnega spora, s katerim se odloči o prostorskem obsegu lastninske pravice.
V skladu z 208. členom ZD je dedna izjava izjava zakonitega, oporočnega ali nujnega dediča, da sprejme dediščino ali da se ji odpove. Molk nujnega dediča, kljub vsebini dopisa sodišča, ne pomeni, da sprejema nujni delež. Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.člen ZD in nalog zapuščinskega sodišča glede vpisa v zemljiško knjigo, banki ali občini v izrek sklepa o dedovanju ne sodi, saj za slednje ni podlage v materialnem pravu.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/5. ZDavP-2 člen 18.
dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, morajo stranke in njeni polnoletni družinski člani podati soglasje s pisno izjavo (peta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1, 18. člen ZDavP-2).
Na podlagi posredovanega pomanjkljivega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti materialnega položaja dolžnika in njegovih družinskih članov (peti odstavek 12.a člena ZST-1) in zato tudi ne preizkusiti utemeljenosti predloga.
vzorčna zadeva - plačilo razlike plače - znižanje plače - plačilo za uspešnost poslovanja - obrazložitev sklepa
Ne ZDR-1 ne kakšen drug predpis ne določa, kako naj bi bil sklep o znižanju plač obrazložen. Glede na navedeno mora tožena stranka v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači) imeti možnost dokazovanja utemeljenosti takega znižanja plač - še posebej ob predpostavki, da tak delavec pred vložitvijo tožbe od delodajalca ni zahteval obrazložitve znižanja plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pritožba pravilno opozarja, da je Vrhovno sodišče RS večkrat poudarilo pomen zaupanja v delo delavcev na delovnem mestu prodajalec, blagajnik ali drugih delavcev, ki poslujejo z denarjem. Ni mogoče govoriti o dejanjih majhnega pomena, ko gre za delavca na delovnem mestu prodajalec, ki je ves čas v stiku z denarjem in za katerega se v krajšem časovnem obdobju ugotovi, da prav pri poslovanju s strankami, torej z denarjem, ni ravnal v skladu z internimi navodili delodajalca. Od delavcev na delovnih mestih, na katerih ti prihajajo neposredno v stik z denarjem oziroma drugimi ugodnostmi v obliki premoženjskih pravic, se upravičeno pričakuje večja stopnja skrbnosti in prirejanje dela na blagajni ne more pomeniti ravnanja majhnega pomena, ki bi izključevalo delavčevo odgovornost, ne glede na višino na tak način protipravno prisvojenih zneskov oziroma drugih premoženjskih ugodnosti. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanja, ki se očitajo tožnici ni mogoče šteti za tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, ki bi opravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, napačen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00005807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 112, 113, 113/3, 207, 207/1.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe upoštevalo 113. člen ZDR-1 in ZIZ in pravilno zaključilo, da mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve upnik verjetno izkazati, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pa mora verjetno izkazati tudi eno od predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pravilno je zaključilo, da iz trditev in listin, ki jih je predložil tožnik, ne izhaja, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz očitno neutemeljenih razlogov. Trditve tožnika, da mu je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi izključno iz razloga, ker je kot sindikalni zaupnik zahteval izplačilo opravljenih nadur, s čimer pa se ni strinjalo poslovodstvo tožene stranke, ki je nato od tožnika zahtevalo, da izstopi iz sindikata, so le pavšalne in zanje tožnik ni predložil nobenih dokazov.
Tožnik ni izkazal da je kot sindikalni zaupnik skladno z določbo 112. člena ZDR-1 varovan pred odpovedjo. Skladno z ustaljeno sodno prakso zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo. Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
V ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je tožnik navedel, da se mu ne zdi pošteno, da bi moral plačati obveznost on, ki zaradi napake sodišča najmanj od zapuščinske razprave po pokojnem očetu leta 1991 še vedno ne more razpolagati z nečim, kar je njegovo, saj je bila taka volja očeta izražena v oporoki. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo, saj na podlagi prvega odstavka 34a. člena ZST-1 navedeno ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga zoper plačilni nalog.
stranka - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - motenje posesti - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika
Do motilnega ravnanja (zamenjava ključavnice) je prišlo po sklepu etažnih lastnikov, ki so ga ti sprejeli na zboru etažnih lastnikov, zato je predlog tožnika, da se etažnim lastnikom stavbe za rešitev konkretne zadeve podeli lastnost pravdne stranke, utemeljen.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zapadlost taksne obveznosti - zastaranje zahteve za plačilo sodne takse
V skladu z določbo 15. člena ZST-1 je obravnavana obveznost nastala oziroma zapadla v plačilo šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova in ne ob vložitvi tožbe. Taksna obveznost namreč nastane ob pogojih, da je stranka oproščena plačila sodnih taks in da je v postopku delno uspela.