predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - negatorna tožba - mejni spor - meja in površina parcele - dokazna ocena
Meja parcele oziroma prostorski obseg lastninske pravice posamezne stranke je tipično predhodno vprašanje in je usoda negatorne tožbe odvisna od predhodne rešitve mejnega spora, s katerim se odloči o prostorskem obsegu lastninske pravice.
dokazno in trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Ob nesporni ugotovitvi, da so vse storitve bile opravljene, je tako utemeljena pritožbena opazka, da je tožeča stranka z zatrjevanjem neplačila zatrjevala negativno dejstvo. Na drugi strani je tožena stranka zatrjevala pozitivno dejstvo, da je plačilo vseh storitev bilo opravljeno. Izkaz utemeljenosti takšnega ugovora spada v trditveno in dokazno breme tožene stranke.
S tem, ko je sodišče prve stopnje med stranki napačno porazdelilo trditveno in dokazno breme, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično sprejelo napačno odločitev.
V skladu s prvim odstavkom 639. člena OZ je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi. Če mu te možnosti ne da, naročnik ne pridobi pravice do uveljavljanja jamčevalnega zahtevka iz tretjega odstavka 639. člena OZ.
S tem, ko je tožena stranka še pred odpravo napak zahtevala od tožeče stranke, da ji plača preostanek zapadlega (nezavrnjenega) računa, je tožena stranka samo terjala tisto, kar ji pripada in ji tega ni mogoče šteti v škodo. Tožena stranka je namreč dogovorjen posel dokončala (čeprav se je kasneje izkazalo, da ima napako), zato je bila do plačila upravičena.
Tožnici se neuspešno sklicujeta na materialno procesno vodstvo, saj je bilo postopanje prvostopenjskega sodišča v tem pogledu pravilno. Dalo jima je možnost, da pomanjkljivosti tožbe zoper S. ustrezno odpravita in jima v sklepu tudi pojasnilo svoje stališče v zvezi s tem. Opozorilo ju je tudi, da bo sklepčnost njune tožbe odvisna od tega, katera od dejstev (ki sta jih zatrjevali), bosta navedli za podlago zahtevka.
Kot korektiv pomanjkanja obličnosti se je uveljavilo načelo realizacije pogodbe. Če je pretežni del obveznosti izpolnjen s strani vseh sopogodbenic, pogodba velja, čeprav ni sklenjena v zahtevani obliki. Tožnik je pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini, sam pa je zanjo tudi že plačal celotno kupnino - tudi tisti del, ki ni bil zapisan v pisni pogodbi. Prodajna pogodba je bila torej v celoti realizirana v skladu z dejansko voljo pogodbenih strank, zato je prodajna pogodba veljavna.
pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj se je postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, končal z njegovim odpustom iz oddelka pod posebnim nadzorom. S pritožbo torej zase ugodnejše odločitve ne bi mogel (več) doseči.
Sicer je že sodišče prve stopnje v napadeni sodbi zavrnilo zgoraj navedene trditve pritožbe in svoje zaključke tudi ustrezno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče uvodoma v celoti sklicuje na razloge napadene sodbe. Zagovornik obdolženca skuša prepričati, da je bila hišna preiskava opravljena nezakonito, pri tem pa prezre, da so te trditve v celoti v nasprotju s samim zapisnikom o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, ki je bil podpisan tako s strani obdolženca, kot obeh prič ter policistov, nobeden od njih pa ni imel nobenih pripomb na zapisnik. Sodišče prve stopnje je sicer odločalo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Pritožbeno sodišče pa ni prezrlo, da je za obrambo na predobravnavnem naroku obstajala dolžnost reagiranja s podajo predloga za izločitev nedovoljenih dokazov, zato je zagovornikov predlog za izločitev dokazov, podan šele na glavni obravnavi, prepozen. Zato je zagovornik, ki se v pritožbi ponovno zavzema za izločitev zapisnika o hišni preiskavi, prekludiran, saj se zapisnik o hišni preiskavi nahaja v spisu že od 27. 7. 2016. Po določbah člena 285a/III-3 ZKP in člena 285d/II ZKP je bila obramba potem, ko je obdolženi izjavil, da krivde po obtožbi ne priznava, na predobravnavnem naroku dolžna podati predlog za izločitev dokazov, o čemer ga je sodišče tudi izrecno opozorilo (člen 285/III-4 ZKP). Med kazenskim postopkom se pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine povezane z opravo hišne preiskave, niso spremenile, kar ne zatrjuje niti pritožba, ki niti ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljal že prej. Ker je sodišče prve stopnje predlog zagovornika za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo, je razloge napadene sodbe smelo opreti na zapisnik o hišni preiskavi in na podlagi njega pridobljenih dokazov. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni.
Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.
V skladu z 208. členom ZD je dedna izjava izjava zakonitega, oporočnega ali nujnega dediča, da sprejme dediščino ali da se ji odpove. Molk nujnega dediča, kljub vsebini dopisa sodišča, ne pomeni, da sprejema nujni delež. Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.člen ZD in nalog zapuščinskega sodišča glede vpisa v zemljiško knjigo, banki ali občini v izrek sklepa o dedovanju ne sodi, saj za slednje ni podlage v materialnem pravu.
Med strankama je obstajala in bila sklenjena družbena pogodba v smislu pravil XXVII. oglavja ODZ. Glede na to da sta se ob dogovoru za skupni nakup nepremičnine dogovorili tudi, da bosta njuna deleža na nepremičnini enaka - polovična in glede na to, da sta dogovor tudi uresničili s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, v kateri sta kot kupki navedeni obe, vsaka s polovičnim solastninskim deležem, kot tudi z vknjižbo v zemljiško knjigo, v kateri sta prav tako navedeni vsaka s polovičnim solastninskim deležem, sta to premoženje že razdelili in se dogovorili za solastništvo po polovičnih deležih. Tak dogovor je dopusten. Določba 1193. paragrafa ODZ je dispozitivna in se družbeniki lahko dogovorijo za drugačen način delitve premoženja, ki je nastalo z njihovimi prispevki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00005863
ZPP člen 70, 70-5.. ZObr člen 57, 57/7.. - točka 119.
disciplinska odgovornost - izločitveni razlog - pripadnik Slovenske vojske
Glede na zgoraj omenjene določbe sedmega odstavka 57. člena ZObr in 119. točke PSSV se torej za postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti pripadnikov stalne sestave smiselno uporabljajo določbe ZPP.
Dejstvo, da je disciplinski postopek zoper tožnico vodil in o disciplinski odgovornosti odločal A.A. (za kar je imel ustrezno pooblastilo), čeprav je kot pristojni organ zoper tožnico predlagal tudi uvedbo disciplinskega postopka, samo po sebi še ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. S tem, ko je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in kasneje zoper njo disciplinski postopek tudi vodil in odločal o njeni disciplinski odgovornosti, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi bil izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP), zato je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podan razlog za A.A. izločitev po citirani določbi, nepravilna.
stranka - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - motenje posesti - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika
Do motilnega ravnanja (zamenjava ključavnice) je prišlo po sklepu etažnih lastnikov, ki so ga ti sprejeli na zboru etažnih lastnikov, zato je predlog tožnika, da se etažnim lastnikom stavbe za rešitev konkretne zadeve podeli lastnost pravdne stranke, utemeljen.
vzorčna zadeva - plačilo razlike plače - znižanje plače - plačilo za uspešnost poslovanja - obrazložitev sklepa
Ne ZDR-1 ne kakšen drug predpis ne določa, kako naj bi bil sklep o znižanju plač obrazložen. Glede na navedeno mora tožena stranka v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači) imeti možnost dokazovanja utemeljenosti takega znižanja plač - še posebej ob predpostavki, da tak delavec pred vložitvijo tožbe od delodajalca ni zahteval obrazložitve znižanja plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pritožba pravilno opozarja, da je Vrhovno sodišče RS večkrat poudarilo pomen zaupanja v delo delavcev na delovnem mestu prodajalec, blagajnik ali drugih delavcev, ki poslujejo z denarjem. Ni mogoče govoriti o dejanjih majhnega pomena, ko gre za delavca na delovnem mestu prodajalec, ki je ves čas v stiku z denarjem in za katerega se v krajšem časovnem obdobju ugotovi, da prav pri poslovanju s strankami, torej z denarjem, ni ravnal v skladu z internimi navodili delodajalca. Od delavcev na delovnih mestih, na katerih ti prihajajo neposredno v stik z denarjem oziroma drugimi ugodnostmi v obliki premoženjskih pravic, se upravičeno pričakuje večja stopnja skrbnosti in prirejanje dela na blagajni ne more pomeniti ravnanja majhnega pomena, ki bi izključevalo delavčevo odgovornost, ne glede na višino na tak način protipravno prisvojenih zneskov oziroma drugih premoženjskih ugodnosti. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanja, ki se očitajo tožnici ni mogoče šteti za tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, ki bi opravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, napačen.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/5. ZDavP-2 člen 18.
dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, morajo stranke in njeni polnoletni družinski člani podati soglasje s pisno izjavo (peta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1, 18. člen ZDavP-2).
Na podlagi posredovanega pomanjkljivega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti materialnega položaja dolžnika in njegovih družinskih članov (peti odstavek 12.a člena ZST-1) in zato tudi ne preizkusiti utemeljenosti predloga.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zapadlost taksne obveznosti - zastaranje zahteve za plačilo sodne takse
V skladu z določbo 15. člena ZST-1 je obravnavana obveznost nastala oziroma zapadla v plačilo šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova in ne ob vložitvi tožbe. Taksna obveznost namreč nastane ob pogojih, da je stranka oproščena plačila sodnih taks in da je v postopku delno uspela.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
V ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je tožnik navedel, da se mu ne zdi pošteno, da bi moral plačati obveznost on, ki zaradi napake sodišča najmanj od zapuščinske razprave po pokojnem očetu leta 1991 še vedno ne more razpolagati z nečim, kar je njegovo, saj je bila taka volja očeta izražena v oporoki. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo, saj na podlagi prvega odstavka 34a. člena ZST-1 navedeno ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga zoper plačilni nalog.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00005807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 112, 113, 113/3, 207, 207/1.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe upoštevalo 113. člen ZDR-1 in ZIZ in pravilno zaključilo, da mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve upnik verjetno izkazati, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pa mora verjetno izkazati tudi eno od predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pravilno je zaključilo, da iz trditev in listin, ki jih je predložil tožnik, ne izhaja, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz očitno neutemeljenih razlogov. Trditve tožnika, da mu je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi izključno iz razloga, ker je kot sindikalni zaupnik zahteval izplačilo opravljenih nadur, s čimer pa se ni strinjalo poslovodstvo tožene stranke, ki je nato od tožnika zahtevalo, da izstopi iz sindikata, so le pavšalne in zanje tožnik ni predložil nobenih dokazov.
Tožnik ni izkazal da je kot sindikalni zaupnik skladno z določbo 112. člena ZDR-1 varovan pred odpovedjo. Skladno z ustaljeno sodno prakso zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo. Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki.