Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.
predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - negatorna tožba - mejni spor - meja in površina parcele - dokazna ocena
Meja parcele oziroma prostorski obseg lastninske pravice posamezne stranke je tipično predhodno vprašanje in je usoda negatorne tožbe odvisna od predhodne rešitve mejnega spora, s katerim se odloči o prostorskem obsegu lastninske pravice.
oseba, ki ni legitimirana za vložitev pritožbe - krvni sorodnik - zakoniti zastopnik - upravičena oseba za vložitev pritožbe
Čeprav se v pritožbi zoper ta sklep pritožnica sklicuje na to, da je zavrženo pritožbo podala zaradi obsojenčevih vnukov, ki z obsojencem preživita veliko časa, pa pritožnica navaja, in se ne sklicuje na to, da bi jo podala kot zakonita zastopnica oseb, ki so po določbi drugega odstavka 367. člena ZKP upravičene v korist obdolženca (v konkretnem primeru obsojenca) podati pritožbo. Navedeno ne izhaja niti iz same formulacije pritožbe.
V skladu z 208. členom ZD je dedna izjava izjava zakonitega, oporočnega ali nujnega dediča, da sprejme dediščino ali da se ji odpove. Molk nujnega dediča, kljub vsebini dopisa sodišča, ne pomeni, da sprejema nujni delež. Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.člen ZD in nalog zapuščinskega sodišča glede vpisa v zemljiško knjigo, banki ali občini v izrek sklepa o dedovanju ne sodi, saj za slednje ni podlage v materialnem pravu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005049
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 166.. ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
kaznivo dejanje razžalitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - stopnja gotovosti - dejanje ni dokazano - objektivna žaljivost - objektivna presoja žaljivosti - pravica do svobode izražanja - namen zaničevanja - objektivne in subjektivne okoliščine - vrednostna sodba - politična funkcija
Tako iz izreka sodbe kot iz njenih razlogov skladno izhaja, da sta bili obtoženki oproščeni storitve očitanih kaznivih dejanj iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP in ne iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP, kot si to napačno razlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotavljalo, da v izreku opisani dejanji, kot se očitata obtoženkama, nimata vseh zakonskih znakov, ampak je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da obtoženkama ni moč s stopnjo gotovosti očitati, da sta storili očitani kaznivi dejanji. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč oprostilna sodba iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP izreče le, če dejanje, ki je predmet obtožbe, nima znakov kaznivega dejanja, pri čemer se upošteva le opis dejanja v izreku obtožnega akta, ne pa vsebina izvedenih dokazov.
Prvostopenjsko sodišče je v točkah 7 in 9 tehtno pojasnilo, zakaj ni dokazano, da sta obtoženki storili očitani dejanji, pritožba pa tudi neutemeljeno pogreša razloge o vplivu pogojnih trditev na (ne)obstoj storitve kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje razžalitve se glede na ustaljeno sodno prakso sicer res lahko stori tudi s pogojnimi trditvami, vendar je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa ustrezno pojasnilo vpliv takih trditev na dokazanost kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1. Pomen pogojnih trditev je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo v zvezi z ugotavljanjem obstoja zaničevalnega namena, ki je v konkretnem primeru odločilno dejstvo, obstoj zaničevalnega namena pa je stvar dejanske presoje, v okviru katere se med drugim upošteva tudi vsebina in način pisanja, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Upoštevaje celotno vsebino članka, obseg spornega zapisa glede na celotno besedilo, politično naravo izdanega časopisa in politično funkcijo zasebnega tožilca, kot tudi namen samega prispevka ter način izražanja, iz vsebine spornega zapisa ni razviden namen zaničevanja.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - stvarna pristojnost - stvarnopravni tožbeni zahtevek - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - stvarnopravni spor - obligacijskopravni spor
Sodišče druge stopnje se v celoti strinja s to argumentacijo in stališčem, da je za opredelitev spora kot spora o stvarnih pravicah bistven zahtevek, ne pa tožbene trditve. V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe gre, glede na tožbeni zahtevek, za obligacijskopravni spor (in ne za stvarnopravnega), zato je, kadar sta pravdni stranki gospodarski družbi, za sojenje pristojno okrožno sodišče po pravilih gospodarskega spora. Takšno je tudi stališče višjih sodišč v novejši sodni praksi (tako sklep VSK I Cp 325/2015 z dne 22. 5. 2016 in sklep VSL R 1/2017 z dne 1. 3. 2017).
V skladu s prvim odstavkom 639. člena OZ je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi. Če mu te možnosti ne da, naročnik ne pridobi pravice do uveljavljanja jamčevalnega zahtevka iz tretjega odstavka 639. člena OZ.
S tem, ko je tožena stranka še pred odpravo napak zahtevala od tožeče stranke, da ji plača preostanek zapadlega (nezavrnjenega) računa, je tožena stranka samo terjala tisto, kar ji pripada in ji tega ni mogoče šteti v škodo. Tožena stranka je namreč dogovorjen posel dokončala (čeprav se je kasneje izkazalo, da ima napako), zato je bila do plačila upravičena.
prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni - pogoji za preložitev naroka - zdravniško potrdilo - javna listina - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank
Določilo drugega odstavka 115. člena ZPP zasleduje legitimen cilj, ki je v pospešitvi postopka in preprečevanju prelaganja narokov zaradi izostankov strank (in drugih udeležencev) v postopku. Po drugi strani pa je navedeno določilo potrebno razumeti tudi v razmerju pravice stranke, da se osebno udeleži naroka.
Zdravniško opravičilo je kvalificirano dokazilo za preložitev naroka, ki ima značaj javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224 . člena ZPP), dokler se ne dokaže nasprotno. Za upravičenost njegove izdaje je odgovoren osebni zdravnik, ki strokovno presodi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju.
Sodišče je s tem, ko je tožencu, ki se je zanašal na upravičenost izdaje opravičila s strani osebnega zdravnika, z izvedbo naroka in zaključkom glavne obravnave (pa čeprav pogojno, za primer, da se zdravniško opravičilo izkaže za neupravičeno) onemogočilo sodelovanje na naroku, kršilo njegovo pravico do neposrednega izjavljanja na naroku.
Sicer je že sodišče prve stopnje v napadeni sodbi zavrnilo zgoraj navedene trditve pritožbe in svoje zaključke tudi ustrezno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče uvodoma v celoti sklicuje na razloge napadene sodbe. Zagovornik obdolženca skuša prepričati, da je bila hišna preiskava opravljena nezakonito, pri tem pa prezre, da so te trditve v celoti v nasprotju s samim zapisnikom o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, ki je bil podpisan tako s strani obdolženca, kot obeh prič ter policistov, nobeden od njih pa ni imel nobenih pripomb na zapisnik. Sodišče prve stopnje je sicer odločalo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Pritožbeno sodišče pa ni prezrlo, da je za obrambo na predobravnavnem naroku obstajala dolžnost reagiranja s podajo predloga za izločitev nedovoljenih dokazov, zato je zagovornikov predlog za izločitev dokazov, podan šele na glavni obravnavi, prepozen. Zato je zagovornik, ki se v pritožbi ponovno zavzema za izločitev zapisnika o hišni preiskavi, prekludiran, saj se zapisnik o hišni preiskavi nahaja v spisu že od 27. 7. 2016. Po določbah člena 285a/III-3 ZKP in člena 285d/II ZKP je bila obramba potem, ko je obdolženi izjavil, da krivde po obtožbi ne priznava, na predobravnavnem naroku dolžna podati predlog za izločitev dokazov, o čemer ga je sodišče tudi izrecno opozorilo (člen 285/III-4 ZKP). Med kazenskim postopkom se pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine povezane z opravo hišne preiskave, niso spremenile, kar ne zatrjuje niti pritožba, ki niti ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljal že prej. Ker je sodišče prve stopnje predlog zagovornika za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo, je razloge napadene sodbe smelo opreti na zapisnik o hišni preiskavi in na podlagi njega pridobljenih dokazov. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni.
sodne takse - predlog za taksno oprostitev - stečaj taksnega zavezanca - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Samo dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku, ne pomeni, da je njen predlog za delno taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse utemeljen. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) kljub izkazani insolventnosti taksnega zavezanca sodišču nalaga celovito presojo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 11. člena ZST-1).
Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, mora navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
V ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je tožnik navedel, da se mu ne zdi pošteno, da bi moral plačati obveznost on, ki zaradi napake sodišča najmanj od zapuščinske razprave po pokojnem očetu leta 1991 še vedno ne more razpolagati z nečim, kar je njegovo, saj je bila taka volja očeta izražena v oporoki. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo, saj na podlagi prvega odstavka 34a. člena ZST-1 navedeno ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga zoper plačilni nalog.
vzorčna zadeva - plačilo razlike plače - znižanje plače - plačilo za uspešnost poslovanja - obrazložitev sklepa
Ne ZDR-1 ne kakšen drug predpis ne določa, kako naj bi bil sklep o znižanju plač obrazložen. Glede na navedeno mora tožena stranka v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači) imeti možnost dokazovanja utemeljenosti takega znižanja plač - še posebej ob predpostavki, da tak delavec pred vložitvijo tožbe od delodajalca ni zahteval obrazložitve znižanja plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004160
OZ člen 633, 634, 635, 636, 673, 638, 639, 640, 662, 663. ZPP člen 355, 355/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - deljena odgovornost izvajalca in projektanta - skrita napaka - jamčevalni zahtevki pravica do povračila škode - pravočasno obvestilo o napaki - prenehanje pravice za sodno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - vzrok za napako
V konkretnem primeru so se zatrjevane napake projektne dokumentacije odrazile v nadaljnji negativni posledici, saj je naročnik na podlagi projektne dokumentacije sprejel odločitev o gradnji objekta. Zgrajeni objekt ima napake, ki imajo zato naravo škode zaradi zaupanja, ki naj bi naročniku nastala zaradi nepravilne izpolnitve projektantove obveznosti. Glede predpostavk projektantove odgovornosti za napake objekta je treba tako uporabiti splošne predpostavke izvajalčeve odgovornosti za nepravilno izpolnitev (633. do 640. člen OZ) ter posebna pravila 662. in 663. člena OZ. Predpostavke projektantove odgovornosti za napako objekta so torej: 1. da ima projektna dokumentacijo napako, 2. da vzrok za napako izvira iz projektantove sfere, 3. pravočasno obvestilo o napaki, 4. ki se pokaže v jamčevalnem roku, 5. sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluzivnem roku), 6. nastanek škode in 7. vzročna zveza med napako projektne dokumentacijo in škodo. Tudi za odgovornost nadzornega inženirja morajo biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti za nepravilno izpolnitev izpolnjene tudi dodatne predpostavke, tj. pravočasno obvestilo o napaki, ki se mora pokazati v jamčevalnem roku, in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluizivnem) roku. Odgovornost nadzornega inženirja za napako objekta namreč ne more biti strožja od izvajalčeve odgovornosti za to napako.
Ob prevzemu objekta 2. 12. 2008, je tožnica napako grajala in opozorila na razpoke v tlakih temeljne plošče. Zapisnik o prevzemu so podpisali tudi predstavniki tožene stranke. Tedaj je torej tožeča stranka grajala vidno (očitno) napako razpok tlaka v pritličju objekta. Glede na dopis tožene stranke P. d.d. z dne 11. 3. 2009, ki ga je podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, je ugovor tožene stranke, da o napaki ni bil obveščen, neutemeljen, saj je že iz navedenega očitno, da je bil zakoniti zastopnik toženke že tedaj seznanjen z napako. Po presoji pritožbenega sodišča je tožnica s tem, ko je ob prevzemu opozorila na napako (razpoke talne plošče), zadostila pogojem za notifikacijo. Prav ima torej tožnica, da ji za pravilnost notifikacije ni bilo treba specificirati vzroka za napako, saj ga kot laik niti ni poznala.
Ko postane napaka zaradi novo nastalih obsežnih posledic funkcionalna, pa ji je treba pripisati naravo skrite napake, za katero se šteje, da je odkrita šele, ko začne ovirati normalno uporabo stvari.
Pritožba utemeljeno opozarja, da sta izvajalec in projektant priznavala obstoj napake, vendar sta drug drugega bremenila za odgovornost za napako. Glede na to je tožena stranka očitno štela, da je jamčevalni zahtevek za odpravo skrite napake usmerjen tudi proti njej, saj sicer ne bi imela razloga, da bi zavračala svojo odgovornost. Tako ugotovitev podpira tudi dejstvo, da je tožeča stranka od nje zahtevala izdajo bančne garancije za odpravo napak na talni plošči.
OZ v 636. členu določa, da se podjemnik ne more sklicevati na potek enoletnega prekluzivnega roka, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil. Med takšna ravnanja sodijo vsa podjemnikova ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava prostovoljno odpraviti napako. Pri tem ni nujno, da podjemnik ravna z namenom zavesti naročnika, da zahtevka ne uveljavi pravočasno. Podjemnik namreč lahko začne opravljati sanacijo napake s poštenim namenom napako odpraviti, pa se kasneje izkaže, da sanacija ni bila uspešna - da napaka ni (v celoti) odpravljena. Enako velja tudi za odgovornost izvajalca in projektanta.
stranka - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - motenje posesti - motilno ravnanje - zamenjava ključavnice - izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika
Do motilnega ravnanja (zamenjava ključavnice) je prišlo po sklepu etažnih lastnikov, ki so ga ti sprejeli na zboru etažnih lastnikov, zato je predlog tožnika, da se etažnim lastnikom stavbe za rešitev konkretne zadeve podeli lastnost pravdne stranke, utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pritožba pravilno opozarja, da je Vrhovno sodišče RS večkrat poudarilo pomen zaupanja v delo delavcev na delovnem mestu prodajalec, blagajnik ali drugih delavcev, ki poslujejo z denarjem. Ni mogoče govoriti o dejanjih majhnega pomena, ko gre za delavca na delovnem mestu prodajalec, ki je ves čas v stiku z denarjem in za katerega se v krajšem časovnem obdobju ugotovi, da prav pri poslovanju s strankami, torej z denarjem, ni ravnal v skladu z internimi navodili delodajalca. Od delavcev na delovnih mestih, na katerih ti prihajajo neposredno v stik z denarjem oziroma drugimi ugodnostmi v obliki premoženjskih pravic, se upravičeno pričakuje večja stopnja skrbnosti in prirejanje dela na blagajni ne more pomeniti ravnanja majhnega pomena, ki bi izključevalo delavčevo odgovornost, ne glede na višino na tak način protipravno prisvojenih zneskov oziroma drugih premoženjskih ugodnosti. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanja, ki se očitajo tožnici ni mogoče šteti za tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, ki bi opravičevale izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, napačen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00005807
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 112, 113, 113/3, 207, 207/1.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe upoštevalo 113. člen ZDR-1 in ZIZ in pravilno zaključilo, da mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve upnik verjetno izkazati, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pa mora verjetno izkazati tudi eno od predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pravilno je zaključilo, da iz trditev in listin, ki jih je predložil tožnik, ne izhaja, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz očitno neutemeljenih razlogov. Trditve tožnika, da mu je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi izključno iz razloga, ker je kot sindikalni zaupnik zahteval izplačilo opravljenih nadur, s čimer pa se ni strinjalo poslovodstvo tožene stranke, ki je nato od tožnika zahtevalo, da izstopi iz sindikata, so le pavšalne in zanje tožnik ni predložil nobenih dokazov.
Tožnik ni izkazal da je kot sindikalni zaupnik skladno z določbo 112. člena ZDR-1 varovan pred odpovedjo. Skladno z ustaljeno sodno prakso zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo. Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zapadlost taksne obveznosti - zastaranje zahteve za plačilo sodne takse
V skladu z določbo 15. člena ZST-1 je obravnavana obveznost nastala oziroma zapadla v plačilo šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova in ne ob vložitvi tožbe. Taksna obveznost namreč nastane ob pogojih, da je stranka oproščena plačila sodnih taks in da je v postopku delno uspela.