nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - nedopustnost ravnanja - načelo sorazmernosti - kršitev javnega reda in miru - delo varnostnikov - uporaba prisilnih sredstev - elementi odškodninske odgovornosti - kdaj je podana krivda - zasebno varovanje - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje
Tožnikove trditve, da so ga varnostniki pretepli, se niso izkazale za resnične. Varnostniki so, ker je tožnik kršil javni red in mir in ni upošteval ustne odredbe o zadržanju do prihoda policistov, uporabili nujne ukrepe, ki so bili sorazmerni zakonitemu cilju uporabe.
predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - varstvo in vzgoja - spremenjene razmere - otrokova korist
Kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za otrokov razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča, da se mladoletnega otroka ne predodeli materi, in le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje poudarilo tudi bratovsko vez med obema otrokoma, ki bi se v primeru predodelitve materi porušila.
Zaradi čustvenega primanjkljaja s strani očeta je prvo sodišče po uradni dolžnosti stike mladoletnega otroka z materjo dodatno razširilo, tako da bo lahko slednji v času izvedbe stikov prejemal od matere veliko čustvenosti in topline, ki mu jo je nesporno sposobna dati ter na tak način sprejeti to, česar mu oče zaradi svojih osebnih lastnosti ne more dati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00003687
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42.. ZIZ člen 38, 38/5.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - nadaljnji stroški izvršilnega postopka - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov - nagrada izvršitelju - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje - stroški, potrebni za opravo izvršbe
Ker je dolžnica upnici ključe izročila šele na dan izpraznitve in izročitve nepremičnine, je bil izvršitelj dolžan poskrbeti za nasilen vstop v nepremičnino in zamenjavo ključavnice in je zato upravičen do povračila stroškov nastalih v zvezi z zamenjavo ključavnic.
Splošno znano je dejstvo, da vsak nanos mokrote, do česar lahko pride tudi v primeru nekaj "speštanih" jagod grozdja, zdrsljivost na tleh (posebej ploščicah) poveča, kar pa še ne pomeni, da je glede na vse okoliščine tega primera podana krivdna odgovornost druge toženke zaradi neskrbnega ravnanja, ki bi bilo lahko povezano s položitvijo oziroma vzdrževanjem ploščic v smislu opravljanja kontrol drsnosti. Kot je sodna praksa že večkrat poudarila v podobnih odškodninskih primerih, neprestanega in neprekinjenega nadzora delavcem oz. prodajalcem v trgovinah in trgovskih centrih na ta način, da bi morali vsak trenutek in na vsaki točki trgovine preverjati in čistiti morebitne kapljice in druge madeže, ki povečajo nevarnost zdrsa, ni mogoče naložiti. Tudi takšna skrajna skrbnost ne bi mogla v celoti odpraviti možnosti nesreč, kakršna je obravnavana, do katere je očitno prišlo po naključju.
ZPP člen 101, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386, 386/1, 386/1-1.
prekinitev postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - pravdna sposobnost - pooblastilo odvetniku
V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po pooblaščencu že po začetku stečajnega postopka. Ker je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena, za vložitev tožbe ni imel pravdne sposobnosti, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev njegovih pravdnih dejanj. Ker jih stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika ni odobrila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zadostuje torej že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z izvedencem finančne stroke - razlike v izpovedbi prič - dokazna presoja
Utemeljena pa je pritožba, ko navaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu prekršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se z izvedencem finančne stroke s področja ocenjevanja vrednosti podjetij ugotovi, kakšna je bila tržna vrednost delnic N. v novembru 2006. Obdolženec je v zagovoru zanikal, da bi z navedeno medsebojno kompenzacijo terjatev in obveznosti oškodoval družbo C. ter je trdil, da delnice družbe N. niso imele vrednosti, ker je bila družba N. celotno navedeno obdobje nelikvidna, nesolventna, prezadolžena in kapitalsko neustrezna, kar je podkrepil s predloženim strokovnim mnenjem davčne svetovalke P.M., iz katerega izhaja, da je bila tržna vrednost delnic N. v navedenem obdobju enaka nič, enako pa zatrjuje na podlagi finančnega mnenja K. z dne 21. 5. 2015.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Upnik je v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa s trditvami, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, uspel izpodbiti obstoj izbrisnega razloga. Upnik je namreč navedel, da ima do dolžnika še terjatve, kar pomeni, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti. To pa je ovira za izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku, začetem iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (če družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) je do odprave ugotovljene protiustavnosti zakona dovoljeno uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. čelna ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sta upnika tak ugovor tudi uveljavljala, sodišče prve stopnje pa je materialnopravno pravilno kot podlago za odločitev upoštevalo citirano odločbo Ustavnega sodišča, saj Državni zbor še ni sprejel spremembe ZFPPIPP, s katero bi odpravil ugotovljeno protiustavnost zakona. Ker je presodilo, da sta ugovora upnikov utemeljena, je pravilno zaključilo, da ni razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra in postopek izbrisa ustavilo
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 106, 106/1, 106/2, 106/4.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - dodelitev otroka očetu - otrokova največja korist - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev preživnine - pridobitne sposobnosti zavezanca - izvedensko mnenje - psihiatrično mnenje - mnenje izvedenca psihologa
Izvedenki sta se opredelili do koristi in interesov otrok z vidika ločitve brata in sestre. Izvedenka je poudarila, da bo njun odnos ohranjen s pogostim izvajanjem stikov. Ker bo obseg stikov tako obsežen, zaupanje v varstvo in vzgojo različnima staršema ne bo vplivalo na odnos med sorojencema.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003962
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3. ZVPot člen 1, 1/11, 1/12, 4, 4/1, 4/3.
odškodninska odgovornost - refleksna škoda - varstvo potrošnika - stvarna napaka - prodaja stvari - odgovornost proizvajalca - odgovornost proizvajalca stvari z napako - odškodninsko odgovorna oseba - pravna narava direktive eu - učinek direktive - razlaga zakona v smislu določb direktive - sodna praksa Sodišča Evropske unije
V skladu s splošnimi pravili o odgovornosti za škodo in s pravilom o odgovornosti proizvajalca stvari z napako je dolžan proizvajalec izdelka, kadar napaka na izdelku povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja človeka ali kadar zaradi napake na izdelku nastane škoda na drugi stvari, povrniti nastalo škodo. Če proizvajalca izdelka ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, se vsak dobavitelj izdelka šteje za proizvajalca, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem, kdo je proizvajalec oziroma uvoznik, ali katera oseba mu je izdelek dobavila.
Po ZVPot je proizvajalec podjetje, ki izdeluje končne izdelke ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine ali oseba, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec. Za proizvajalca se štejejo tudi uvoznik in distributer izdelka, predstavništvo proizvajalca v RS ali katerakoli druga oseba, ki daje videz, da je proizvajalec s tem, da blago označi s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim znakom razlikovanja. Za uvoznika izdelka se šteje vsakdo, kdor uvozi izdelek na carinsko območje Evropske skupnosti.
Stališče izpodbijane sodbe, da je toženko šteti za proizvajalca hladilnika, ni v skladu z Direktivo Sveta 85/374ES z dne 25. 6. 1985. Direktiva v 3. členu predstavništva proizvajalca ne uvršča v krog odgovornih oseb na podlagi pravil o odgovornosti proizvajalca za proizvod z napako, to pomeni, da izpodbijana sodba nedopustno širi krog odgovornih oseb iz 3. člena Direktive.
Obveznost nacionalnega sodnika, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na vsebino direktive, je omejena s splošnimi načeli prava, zlasti z načelom pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti, in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem.
Toženka kot predstavnik proizvajalca v RS ni odškodninsko odgovorna na podlagi pravil o odgovornosti proizvajalca za proizvod z napako v okviru ZVPot.
ZIZ člen 32, 32/1, 134, 134/1, 134/3, 141, 141/7, 147, 147/1. ZPP člen 212, 360, 360/1.
dolžnikov dolžnik - ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - vrstni red poplačila terjatev - prednost pri poplačilu terjatve - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive trditve - informativni dokaz - dolžnost obvestitve - dopustnost izvršbe na predmetu - fiduciarni račun
Dolžnikov dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih in preverljivih podatkov v zvezi s sklepi o izvršbi, ki naj bi imeli pri izvršitvi prednost pred predmetnim sklepom o izvršbi, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da predmetnega sklepa o izvršbi ni mogel izvršiti zaradi drugih sklepov o izvršbi, na njem, saj gre za dejstvo v njegovi sferi.
ZMZPP člen 94, 94/1, 108, 108/1, 108/6. ZPP člen 191, 319, 319/2.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - zmotna uporaba materialnega prava - identiteta tožbenih zahtevkov - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - sosporništvo glavnega dolžnika in poroka
Po prvem odstavku 108. člena ZMZPP se postopek za priznanje tuje sodne odločbe začne na predlog. V šestem odstavku 108. člena pa je vsakemu sodišču dana pristojnost, da odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za ta postopek, če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep. Iz vloge drugotožene stranke, v kateri le-ta uveljavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje pravnomočne sodbe srbskega sodišča, pa implicitno izhaja njen predlog, naj o priznanju te odločbe odloča kar sodišče v predmetnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ker je presodilo, da bi le v posebnem postopku priznana odločba Gospodarskega sodišča v Beogradu po prvem odstavku 94. člena ZMZPP imela enak učinek v Republiki Sloveniji kot domača sodna odločba. Pritožnik zato utemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita neizčrpanje zakonskega pooblastila iz šestega odstavka 108. člena ZMZPP, da samo kot predhodno vprašanje reši vprašanje priznanja pravnomočne odločbe srbskega sodišča.
Prevalitev bremena solidarnega poroštva, za katero se je pravno formalno v razmerju do dobavitelja zavezala tožnica, v nadaljevanju pa stroške prevalila na etažne lastnike, je tako v nasprotju s 70. čleom SZ-1.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je imela odvetnika in pooblaščenko. Odvetnik je prejeto obvestilo o taksni obveznosti za pritožbo poslal pooblaščenki, ki pa je zmotno menila, da gre za plačilo sodne takse za pritožbo v drugi zadevi, kjer jo zastopa ta odvetnik. Ker taksa ni bila plačana zaradi razloga, katerega je mogoče pripisati tožeči stranki, saj pooblaščenca nista bila zadosti skrbna pri ugotavljanju, za katero takso za pritožbo gre, ni mogoče šteti to za opravičljivi razlog za postavitev v prejšnje stanje.
ZGD-1 člen 390, 395, 501, 502, 522. ZPP člen 190, 190/2, 208, 208/1.
ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža
Družbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva.
V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
čas storitve kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - hujša kršitev pravic drugega
Zastaranje kazenskega pregona prične teči od storitve kaznivega dejanja, to pomeni, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je bil izpolnjen (je nastopil) objektivni pogoj kaznivosti.
Odvetnikom se pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pooblaščenka tožeče stranke zato z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je dvojnik vročilnice podpisala njej neznana oseba (ker se podpis na dvojniku vročilnice ne sklada s podpisom pooblaščenke), ne more uspeti. Pooblaščenka tožeče stranke v pritožbi namreč niti ne trdi, da dvojnika vročilnice ni oziroma ni mogel podpisati nobeden od njenih zaposlenih.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 7, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - zbiranje procesnega gradiva - predlaganje dokazov - prekluzija - pravila o dokaznem bremenu - materialno procesno vodstvo - (ne)sklepčnost tožbe - uporabno dovoljenje
S tem, ko je tožeča stranka trdila, da je opravila delo, ki ga je tožena stranka uporabila za pridobitev uporabnega dovoljenja (vsa tri opravila, ki so predmet tega spora, pa so bila nedvomno potrebna za pridobitev uporabnega dovoljenja in jih je torej treba obravnavati kot celoto) in da ji je zato tožena stranka dolžna povrniti zahtevani znesek, za katerega je bila ob odsotnosti pravnega temelja tožena stranka neupravičeno obogatena, je (vsaj implicitno) zatrjevala tako svoje prikrajšanje, kot okoriščenje tožene stranke, vzročno zvezo med njima in odsotnost pravnega temelja, torej vse splošne predpostavke po prvem odstavku 190. člena OZ. Pritožbeni očitek, po katerem naj bi prvostopno sodišče v nasprotju s pravilom o zbiranju procesnega gradiva iz 7. člena ZPP ta dejstva ugotavljalo samo, torej ne drži.
Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek napačne uporabe določb o dokaznem bremenu (7. člen ZPP) in o prekluziji (286. člen ZPP), ker naj bi prvostopenjsko sodišče upoštevalo projektne mape, čeprav tega dokaza nobena od strank ni predlagala oziroma ni pravočasno predlagala. Tožeča stranka se je pravočasno, že v svoji prvi pripravljalni vlogi, sklicevala na projektno dokumentacijo in pojasnila, da gre za zelo obsežno dokumentacijo, ki jo sestavljata dva fascikla, debela po 7 cm, s katero razpolaga tudi tožena stranka. Istočasno je navedla, da bo dokumentacijo predložila, če bo sodišče štelo, da je potrebna za ugotovitev utemeljenosti zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožeča stranka dokaz z vpogledom v projektne mape predlagala že v svoji prvi pripravljalni vlogi, a ga zaradi njegove obsežnosti takrat ni predložila. Ni šlo torej zgolj za napoved dokaznega predloga, kot navaja tožena stranka v pritožbi. Iz navedenega razloga (obsežnost gradiva) predlagani dokaz z vpogledom v dokumentacijo zadošča, tožeča stranka pa ni bila dolžna celotne dokumentacije predložiti v spis
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2. ZPP člen 17.
določitev pristojnosti - sodna pristojnost - spor o pristojnosti - pravna podlaga odločanja - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - študij v tujini - stroški šolanja - stroški nastanitve - narava pogodbe - potrošnik - potrošniška pogodba - pojem potrošnika - poklicna dejavnost - navezne okoliščine - indici - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti
Posebno varstvo potrošnika, ki utemeljuje odstop od splošnih pravil o mednarodni pristojnosti, je upravičeno v razmerju, ko na eni strani nastopa potrošnik, na drugi strani pa oseba, za katero določena pogodba spada v njeno poklicno ali pridobitno dejavnost.
V obravnavani zadevi ne gre za najem nepremičnine. Sklenjena je bila pogodba o šolanju, tako imenovana internatna pogodba, ki zajema tako šolanje kot namestitev v dijaškem domu. Sodišče prve stopnje ni dalo nobenemu delu pogodbe prevladujočega preudarka. Sodišče prve stopnje je pogodbo o šolanju pravilno razlagalo kot celoto v skladu z namenom strank. Osnovni namen strank je bilo šolanje dveh tožnikovih otrok v šoli toženke. Ker se ta nahaja v drugi državi, je toženka omogočala tudi bivanje otrok v svojem dijaškem domu. Namen nastanitve je šolanje. Šolanje brez nastanitve ni mogoče. Sama nastanitev brez šolanja pa je brezpredmetna. Zmotno je stališče toženke, da se predmetni spor v celoti nanaša na najem sobe. Tožnik zahteva vračilo varščine, šolnine in namestitve za šolsko leto 2015/2016 (zmanjšano za stroške poletnega tabora). Res je razlog za odpoved pogodbe zatrjevana neustrezna nastanitev v dijaškem domu, a to za presojo - za kakšno naravo pogodbe gre in s tem predmet spora - ne more biti odločilnega pomena. Tudi vprašanje, ali znesek namestitve predstavlja pretežni del pogodbene obveznosti, na to, da gre za pogodbo o šolanju z možnostjo nastanitve v dijaškem domu (oskrba s sobo, prehrano in nadzorom), ne more vplivati. Takšne pogodbe ni mogoče razlagati kot zgolj najemno pogodbo, za katero bi bila predpisana izključna pristojnost.