leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - prodaja predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - zmanjševanje škode - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - obseg odškodnine - vrednost vozila - podpis prevzemnega zapisnika - zavrnitev predlaganih dokazov
Pri presoji ravnanja leasingodajalca, ki ga narekuje četrti odstavek 243. člena OZ, ni bistveno, kakšna je bila ocenjena tržna vrednost vozila, ampak to, ali je lesongodajalec pri prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo in izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
deklaratorna narava sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - prehod premoženja na dediče - prekluzija v zapuščinskem postopku
Če je prišlo do dviga zapustnikovih sredstev z njegovega računa s strani tretje osebe po zapustnikovi smrti, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč drugih (pravdnih) postopkov oziroma sporazumnega urejanja med dedičem in tistim, ki je sredstva (neupravičeno) dvignil.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zadostuje torej že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - nedopustnost ravnanja - načelo sorazmernosti - kršitev javnega reda in miru - delo varnostnikov - uporaba prisilnih sredstev - elementi odškodninske odgovornosti - kdaj je podana krivda - zasebno varovanje - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje
Tožnikove trditve, da so ga varnostniki pretepli, se niso izkazale za resnične. Varnostniki so, ker je tožnik kršil javni red in mir in ni upošteval ustne odredbe o zadržanju do prihoda policistov, uporabili nujne ukrepe, ki so bili sorazmerni zakonitemu cilju uporabe.
ZMZPP člen 94, 94/1, 108, 108/1, 108/6. ZPP člen 191, 319, 319/2.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - zmotna uporaba materialnega prava - identiteta tožbenih zahtevkov - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - sosporništvo glavnega dolžnika in poroka
Po prvem odstavku 108. člena ZMZPP se postopek za priznanje tuje sodne odločbe začne na predlog. V šestem odstavku 108. člena pa je vsakemu sodišču dana pristojnost, da odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za ta postopek, če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep. Iz vloge drugotožene stranke, v kateri le-ta uveljavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje pravnomočne sodbe srbskega sodišča, pa implicitno izhaja njen predlog, naj o priznanju te odločbe odloča kar sodišče v predmetnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ker je presodilo, da bi le v posebnem postopku priznana odločba Gospodarskega sodišča v Beogradu po prvem odstavku 94. člena ZMZPP imela enak učinek v Republiki Sloveniji kot domača sodna odločba. Pritožnik zato utemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita neizčrpanje zakonskega pooblastila iz šestega odstavka 108. člena ZMZPP, da samo kot predhodno vprašanje reši vprašanje priznanja pravnomočne odločbe srbskega sodišča.
čas storitve kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - hujša kršitev pravic drugega
Zastaranje kazenskega pregona prične teči od storitve kaznivega dejanja, to pomeni, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je bil izpolnjen (je nastopil) objektivni pogoj kaznivosti.
ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 8, 11, 12. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4.
dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - začasni zastopnik - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Zaradi tega je zakonodajalec posebej določil, da začasni zastopnik ni dolžan plačati takse za tistega, ki ga zastopa, taksa pa se izterja iz premoženja zastopanega (prvi in drugi odstavek 4. člena ZST-1). Navedeno specialno določilo derogira splošno določbo 8. člena ZST-1, ki določa plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanja sodišča.
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56. OZ člen 14, 25, 25/2, 28, 28/1, 419, 419/1, 422, 422/3. ZPP člen 431, 431/2, 431/2-2. ZN člen 64.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - odpoklicno upravičenje - oblikovalna pravica - izjava o odstopu od pogodbe - učinkovanje odstopne izjave - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - prenos terjatve na novega upnika - naznanitev o cesiji - obvestilo o prenosu terjatve - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - po zakonu overjena zasebna listina - vstop novega upnika v izvršilni postopek - veljavnost izpolnitve - ugovori dolžnika
Učinek enostranske izjave, kakršna je tudi izjava o uresničitvi odpoklicnega upravičenja, nastopi potem, ko jo nasprotna stranka prejme, če se stranki nista dogovorili drugače. Določbe Obligacijskega zakonika so namreč glede začetka učinkovanja izjave o uresničitvi oblikovalne pravice dispozitivne.
Sprememba upnika na samo terjatev ne vpliva in zato dejstvo, da sta bila obveščena o prenosu terjatve na tretjo osebo (z dopisom z dne 15. 9. 2016), ni pravno relevantno. Prenos terjatve na tretjo osebo ne povzroči njenega prenehanja, je lahko le podlaga za vstop novega upnika v ta postopek, lahko pa se ta postopek nadaljuje tudi v korist prvotnega upnika in se položaj dolžnikov s tem ne spreminja.
Pravno podlago za dopustitev vstopa novega upnika v izvršbo namesto prvotnega upnika predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da novi upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Citirana določba predstavlja dokazno pravilo - prehoda terjatve novi upnik ne more dokazati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le z javno ali po zakonu overjeno listino.
Vendar pa citirana določila ne zahtevajo predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
OZ v prvem odstavku 419. člena določa, da za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, odstopnik ga mora le obvestiti o odstopu (naznanitev ali denunciacija). Posledica naznanitve je primarno v tem, da postane odstop terjatve znan tudi dolžniku, od trenutka, ko je dolžnik z njim seznanjen, pa ta lahko veljavno izpolni svojo obveznost le novemu upniku.
Listina, na katero je novi upnik oprl predlog za vstop v postopek, lahko predstavlja prav overjeno potrdilo o odstopu ter je tudi iz tega razloga primerna za dokazovanje prehoda terjatve na novega upnika.
Ker je predmet terjatve, ki se prenaša, dolžnikova zaveza, bi se sicer pod določenimi pogoji (narava terjatve, pravno zavarovan interes) prenosu terjatve lahko uprl (z uveljavljanjem ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ), vendar pa bi za uveljavitev te svoje pravice lahko zahteval predložitev same pogodbe o prenosu terjatve le, če bi z zatrjevanjem ustreznih pravno pomembnih dejstev in predlaganjem dokazov za trditve uspel izkazati pravni interes za to.
odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - dokazno in trditveno breme - prekluzija - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera priposestvovalca
Za razliko od spremembe tožbe, ki jo lahko tožeča stranka poda do konca glavne obravnave, pa lahko pravdne stranke trditve in dokazne predloge načeloma podajo najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Na poznejših narokih za glavno obravnavo pa je bila v času predmetnega sojenja na prvi stopnji možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov podana zgolj ob pogoju, da jih pravdne stranke brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
Lastninska pravica s strani pravnih prednikov je bila pridobljena s priposestvovanjem, torej izvirno. To pomeni, da sodelovanje (volja) prejšnjega lastnika (in še manj njegovega pravnega naslednika) za takšno pridobitev lastninske pravice ni (bila) potrebna (oziroma ni (bila) pogoj), hkrati pa tudi, da je v takih primerih vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo zgolj ugotovitvene narave.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 147, 147/1, 212, 212/4, 221b, 221b/5.
poenostavljena prisilna poravnava - prednostne pravice imetnikov prednostnih delnic - prednostne terjatve - imetnik terjatve - davki - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
ZFPPIPP v redni prisilni poravnavi ne daje privilegiranega statusa davčnim obveznostim, za razliko od poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 221.b člena ZFPPIPP).
Del dikcije dolžnika v NFP, ki se nanaša na davke, se tako nanaša le na postopek "poenostavljene" prisilne poravnave, ki je tekel pred začetkom postopka redne prisilne poravnave (po določbi petega odstavka 221.b člena ZFPPIPP namreč poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve za plačilo davkov, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek).
Ni mogoče pritrditi pritožnici, da iz NFP izrecno izhaja dolžnikov predlog, da (redna) prisilna poravnava za davke ne učinkuje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo prisilno poravnavo v delu, ki ni bil predmet dolžnikovega predloga.
pogodba o distribuciji plina - prenehanje pogodbe - prikrajšanje - nesklepčnost tožbe - dokazni postopek - trditvena podlaga tožbe - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje
Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Slednjo so, skladno z določbo 7. člena ZPP, dolžne in upravičene priskrbeti stranke same.
Če tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih dokazov.
Pritožbeno sodišče lahko samo dopolni pomanjkljive razloge za zavrnitev dokaznega predloga, če se ta nanaša na nerelevantna dejstva.
sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - objektivni rok - zavrženje tožbe
Trimesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je potekel že pred vložitvijo tožbe. Ni pomembno kdaj (bi) se iztekel objektivni - triletni rok.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 7, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - zbiranje procesnega gradiva - predlaganje dokazov - prekluzija - pravila o dokaznem bremenu - materialno procesno vodstvo - (ne)sklepčnost tožbe - uporabno dovoljenje
S tem, ko je tožeča stranka trdila, da je opravila delo, ki ga je tožena stranka uporabila za pridobitev uporabnega dovoljenja (vsa tri opravila, ki so predmet tega spora, pa so bila nedvomno potrebna za pridobitev uporabnega dovoljenja in jih je torej treba obravnavati kot celoto) in da ji je zato tožena stranka dolžna povrniti zahtevani znesek, za katerega je bila ob odsotnosti pravnega temelja tožena stranka neupravičeno obogatena, je (vsaj implicitno) zatrjevala tako svoje prikrajšanje, kot okoriščenje tožene stranke, vzročno zvezo med njima in odsotnost pravnega temelja, torej vse splošne predpostavke po prvem odstavku 190. člena OZ. Pritožbeni očitek, po katerem naj bi prvostopno sodišče v nasprotju s pravilom o zbiranju procesnega gradiva iz 7. člena ZPP ta dejstva ugotavljalo samo, torej ne drži.
Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek napačne uporabe določb o dokaznem bremenu (7. člen ZPP) in o prekluziji (286. člen ZPP), ker naj bi prvostopenjsko sodišče upoštevalo projektne mape, čeprav tega dokaza nobena od strank ni predlagala oziroma ni pravočasno predlagala. Tožeča stranka se je pravočasno, že v svoji prvi pripravljalni vlogi, sklicevala na projektno dokumentacijo in pojasnila, da gre za zelo obsežno dokumentacijo, ki jo sestavljata dva fascikla, debela po 7 cm, s katero razpolaga tudi tožena stranka. Istočasno je navedla, da bo dokumentacijo predložila, če bo sodišče štelo, da je potrebna za ugotovitev utemeljenosti zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožeča stranka dokaz z vpogledom v projektne mape predlagala že v svoji prvi pripravljalni vlogi, a ga zaradi njegove obsežnosti takrat ni predložila. Ni šlo torej zgolj za napoved dokaznega predloga, kot navaja tožena stranka v pritožbi. Iz navedenega razloga (obsežnost gradiva) predlagani dokaz z vpogledom v dokumentacijo zadošča, tožeča stranka pa ni bila dolžna celotne dokumentacije predložiti v spis
Iz zavarovanja, ki sta ga sklenila zavarovanca toženk, so izključeni odškodninski zahtevki zaradi posrednih škod in posrednih oškodovancev. Zato tožniki niso aktivno legitimirani za uveljavljanje zatrjevane škode na podlagi pogodbe o zavarovanju notarjeve odgovornosti.
ZIZ člen 42, 42/1. ZFPPIPP člen 131, 132, 280, 281, 389, 390.
izterjava nadomestila preživnine - prednostne terjatve - preživninska terjatev - stečaj preživninskega zavezanca - osebni stečaj dolžnika - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - omejena procesna sposobnost - napačno vročanje - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje stečajnemu upravitelju - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se v obravnavanem postopku izterjuje terjatev iz naslova preživnine, torej gre za prednostno terjatev v skladu s 390. členom ZFPPIPP, za izterjavo katere se ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP.
V skladu z določbo 390. člena ZFPPIPP je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju. Ker gre za izterjavo denarne terjatve, postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Drugačno stališče bi izničilo namen določbe 390. člena ZFPPIPP, ki ureja posebna pravila za prednostne terjatve, saj izvršbe ne bi bilo mogoče realizirati glede na to, da je premoženje, ki ne sodi v stečajno maso, izvzeto tudi iz izvršbe (prim. 389. člen ZFPPIPP). Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Upnik je v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa s trditvami, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, uspel izpodbiti obstoj izbrisnega razloga. Upnik je namreč navedel, da ima do dolžnika še terjatve, kar pomeni, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti. To pa je ovira za izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku, začetem iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (če družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) je do odprave ugotovljene protiustavnosti zakona dovoljeno uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. čelna ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sta upnika tak ugovor tudi uveljavljala, sodišče prve stopnje pa je materialnopravno pravilno kot podlago za odločitev upoštevalo citirano odločbo Ustavnega sodišča, saj Državni zbor še ni sprejel spremembe ZFPPIPP, s katero bi odpravil ugotovljeno protiustavnost zakona. Ker je presodilo, da sta ugovora upnikov utemeljena, je pravilno zaključilo, da ni razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra in postopek izbrisa ustavilo
V nepravdnem postopku se določa odškodnina, do katere je razlaščenec upravičen zaradi razlastitve. Če mu je nastala škoda zaradi projekta, ki je razlastitvi sledil, je škoda kot posledica opravljanja splošno koristne dejavnosti predmet posebnega dogovora ali pravde zaradi plačila odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003640
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 59/4, 296, 296/1, 296/4, 296/5, 382. OZ člen 165, 662, 662/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - rok za prijavo terjatve - plačilo odškodnine - napake gradbe - odgovornost za solidnost gradbe - kdaj zapade odškodninska obveznost - čas nastanka škode - začetek stečajnega postopka - prepozna prijava terjatve
Ker iz upničine prijave terjatve izhaja, da je škoda nastala že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na desetletni garancijski rok za solidnost gradbe, ki je predpisan z zakonom. V skladu s prvim odstavkom 662. člena OZ izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Upnica ne trdi, da so se napake pojavile šele po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato bi morala terjatev za plačilo odškodnine pravočasno prijaviti v stečajnem postopku.
izdaja regulacijske začasne odredbe - dokazovanje - dokaz z zaslišanjem strank - narok v postopku zavarovanja terjatev
V postopku zavarovanja je treba ločiti odločanje o predlogu upnika in odločanje o ugovoru dolžnika. Ko sodišče prve stopnje odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora o izpolnjenosti zakonskih pogojev odločiti na podlagi čim manj izvedenih dokazov in izbrati takšne, katerih izvedba je čim hitrejša.
Ko pa sodišče odloča o ugovoru dolžnika zoper sklep o že izdani začasni odredbi, je seznanjeno tudi z dolžnikovo trditveno in dokazno podlago ter ponovno ugotavlja dejansko stanje, tokrat na podlagi gradiva obeh strank. Postopek z ugovorom je kontradiktoren, zato je treba obravnavati trditve in dokaze obeh strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper izdano začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravno pomembna dejstva med strankama sporna, potreben.
Z vidika poštenega sojenja (angl. fair trial) ni utemeljeno, da sodišče zavrne dokazne predloge stranke, potem pa zaključi, da ta ni dokazala pravno odločilnega dejstva.